ZAKLJUČEK
Kakor smo lahko videli, je obravnavana tema precej obširna, nanjo so vezane različne dileme in različna vprašanja. Nekatere sem predstavil bolj, druge manj natančno, zagotovo pa drži, da je prostora za poglabljanje in raziskovanje zelo veliko. Sam sem se osredotočil predvsem na določene aspekte medkulturnega branja te kulturne forme ter strukturo in motivacije njenih fanov (s krajšo ekskurzijo v svet Hayaa Miyazakija). Nasploh menim, da je medkulturni aspekt tega fenomena še posebej zanimiv. Kakor je razvidno iz rezultatov ankete, se je z animeji večina srečala že zelo zgodaj. V interdisciplinarnem duhu bi bilo zanimivo postaviti tudi vprašanje s pedagoškega vidika: kakšen vpliv ima na razumevanje medkulturnih besedil tako zgodnja seznanitev z njimi. Skozi celotno delo se mi je porajala domneva, da jih zaradi tega gledalci bolje razumejo ter posledično tudi bolj cenijo. Vendar neseznanjenost z animeji ne more biti predpogoj za njihovo razumevanje. 11 % vprašanih je v anketi odgovorilo, da so se z njimi prvič srečali na fakulteti ali kasneje. Menim, da je način pripovedovanja zgodb, kot to počnejo animeji, univerzalno razumljiv tudi brez
predznanja. Obenem se nam glede na medkulturno naravo teh vsebin zastavlja tudi vprašanje, ali gre v tem primeru za orientalizem. Temi se sicer nisem obširneje posvetil, vendar v grobem lahko trdim, da bi ta fenomen težko tako označili. V končni fazi gre za japonski izvozni produkt. Gledalci s tem ne podpirajo svoje deformirane podobe o Japonski, marveč jim Japonska podobo o sebi tako rekoč prodaja sama. Ta fenomen – še posebej z vidika ‘soft powerja’ – bi lahko prej označili za kulturni kolonializem. Napovedi za prihodnost najverjetneje ne bi presegale nivoja špekulacij, gotovo pa je, da so animeji trenutno v procesu ekspanzije. Najbrž ne pretiravam, če trdim, da je le-ta globalnih razsežnosti. Dvomim, da bodo kdaj dosegli tak nivo popularnosti, kot ga imajo na Japonskem, vendar pa … So it’s begun.
Diplomsko nalogo z naslovom Anime: Kulturna oblika in publika je napisal Hmeljak Primož – vir izvirnega dela
