V zadnjih letih je Hollywood postal strašansko zainteresiran za pridobitve pravic predelav japonskih visokoproračunskih produkcij, kot so Transformerji, Speed Racer in med anime/manga ljubitelji najbolj poznan – Dragon Ball. Še vedno pa so v zraku, čakajoči na potrjene pravice Battle Angel Alita, Cowboy Bebop in Akira. Za mnoge ljubitelje izvirnikov se ob novici prihajajoče Hollywodske različice kar malce zdrznejo. Ali bo njihov najljubši naslov skrajno neumen ali nesmiselna predelava.
Pogosto se teh dvomov najbolj bojijo izvirni avtorji. Njihov ponos v uspešnem pripovednem delu je opogumilo mangakaje (avtorje stripov), da se držijo svojih kreativnih pravic. Na Japonskem imajo ogromno spoštovanja, zato se čvrsto držijo svojih avtorskih del. Nekaj redkih in uspešnih postane tudi zelo premožnih. Navezovanje zvez v teh pogajanjih je zelo komplicirano. Zbrati vse kupčije za predelavo naredi produkcijo filma skorajda mimoidočo domislico.
Ni presenetljivo, da so laični Američani takoj zagrabili obetajočo tržno nišo in uvozili ogromno naklad mang. O tem govori ameriški poznavalec animejev in mang Northrop Davis:
“Prvič sem bil v ta proces vpleten pri Battle Angel Alita. Vanjo sem se zaljubil takoj, ko sem nanjo naletel v trgovini z mangami. Imela je zahodnjaško rdečo nit zgodbe, ki sem jo kot poklicni scenarist zlahka prepoznal. Takoj sem kontaktiral ogromnega japonskega založnika Shueisha. Začel sem s pogajanji in poizvedel o možnosti srečanja na Japonskem. Tisti čas sem streljal s še enim projektom, za katerega sem imel pravice za studijskega izvršitelja Jamesa Camerona pri Foxu. Tisti strel je izvršni direktor Foxa zavrnil in vprašal po nečem, podobnem Rollerballu. Z Battle Angel Alita v mislih sem mu pritrdil, vendar takrat še niso bile vse pravice priskrbljene. Prosil me je, naj mu vseeno povem. Zavedal sem se tveganj, ampak ker je bil Cameronov studijski izvršilec, sem več povedal o tem in kasneje napisal nekaj povzetkov.
Od takrat naprej sva bila z Japonskim partnerjem vpletena v več drugih naslovih, recimo: Berserk, Grapler Baki in Train Man. Izvedeli smo mnogo stvari. Ena od teh je; Japonski lastniki avtorskih pravic (po navadi je to ustvarjalec naslova) si želijo spremeniti svoje projekte v čudovite filme in TV serije Hollywooda. Če si tega ne bi želeli, potem ne bi podpisovali dovoljenj za produkcijo svojih naslovov. Največji problem pri vsem tem je, da želijo lastniki avtorskih pravic do določene mere kontrolirati potek produkcije za zares kvalitetno narejen izdelek. To lahko vključuje tudi scenarij, režiserja in celo izbiro filmske ekipe.
Nadzor kakovosti je podoben kakšni veliki korporaciji zabavne industrije, ki vloži več kot 200 milijonov dolarjev za produkcijo/marketing projekta in obenem želi določiti, kako in kdaj bo zadeva narejena, če sploh. Ta želja po kontroli je predvsem moteča pri TV vsebinah. Prekinjanje trdno začrtanih datumov produkcije tedenske serije zaradi pošiljanja in preverjanja kvalitete scenarijev tujim ljudem in znanem japonskem slovesu po ZELO počasnem odločanju, bi bilo katastrofalno.
Še dodaten problem so njihove prioritete, ki niso enake našim. Za razliko od japonskih založnikov se naši dobesedno borijo za pozornost Hollywooda in možnost priredbe njihovega dela v filme in TV serije. Talentirani ljudje morajo vložiti ogromno energije v pogajanja. Včasih se mi zdi, da s svojim japonskim partnerjem in svojo vpletenostjo v zbliževanju teh svetov jadrava na kitolovski ladji proti nezemeljskemu, vendar privlačnemu novemu svetu, v upanju zajetja tega velikega in strašansko kreativnega kita, ter ga prinesti nazaj v naš svet. Zakaj? Ker želimo videti čudovite hollywoodske produkcije nastale iz teh velikih japonskih del.
Ravno to odlično prikaže Barefoot Gen. Kdo pri zdravi pameti bi želel narediti hollywoodski film ali serijo iz mange, ki je narejena po resnični zgodbi družine žrtve atomskega bombardiranja Hiroshime. Zakaj bi želeli predelati ta naslov, ki se po težavnosti primerja z Mount Everestom? Zato ker je Barefoot Gen odlična zgodba, ki se jo MORA povedati. To ni samo kritika atomskega orožja, ampak tudi kritika Japonske vojaške sile, ki je povzročila drugo svetovno vojno in jo pripoveduje preživeli atomskega bombardiranja. Ampak ni le to; to je zgodba neverjetnega človeškega poguma in vzdržljivosti.
To delamo iz ljubezni. In kot se za ljubezen spodobi, se razvije ogromno ganljivosti. In če zadeve delaš s pravim razlogom, verujoč v čudovita kreativna dela, je končni rezultat lahko pozitiven.”
Northrop Davis je profesionalni producent, scenarist, komercialni režiser in učitelj pisanja scenarijev za filme. Našel in predložil je mango Battle Angel Alita podjetju Twentieth Century Fox, ki so jo prevzeli za naslednji film Jamesa Camerona z naslovom “Battle Angel“.
Za Slochan 10 iz OtakuUSA revije prevedel DjJuvan
