»Ljudje, ki animeje spremljajo preko brezplačnih spletnih portalov po navadi ne kupujejo DVD-jev in s tem uničujejo celotno industrijo« je izjava, ki jo lahko pogosto zasledimo. Ti spletni pirati so krivci, da gre industriji japonske animacije vse po zlu, vendar ali je res tako? Zadnje raziskave kažejo na to, da je takšna mentaliteta povsem zgrešena in zna se zgoditi celo, da se bo začelo na stvar gledati povsem drugače, manj kritično.

Profesor ekonomije in bivši član RIETI (Research Institute of Economy, Trade & Industry) Tatsuo Tanaka je v objavil članek »Do Illegal Copies of Movies Reduce the Revenue of Legal Products? The case of TV animation in Japan« (Ali llegalne kopije filmov zmanjšujejo dobiček legalnih produktov? Primer televizijske japonske animacije) v katerem nam predstavi rezultat ene izmed svojih nedavnih raziskav.

Tanaka je spremljal kakšen učinek imata spletni strani YouTube in P2P program Winny na prodajo in izposojo originalnih DVD-jev japonske animacije.  Za tovrstno raziskavo se je profesor odločil zato, ker so epizode japonske animacije s standardno dolžino idealen subjekt kvantitativne analize.

Njegov vzorec je vseboval 111 animejev (med katerimi najdemo Yu-Gi-Oh! 5D’s, Major, Mobile Suit Gundam 00, Code Geass: Lelouch of the Rebellion, Soul Eater, Vampire Knight, To Love-Ru, Macross Frontier in Kodomo no Jikan), čigar skupnih obema portaloma je 105 animejev.

Raziskava je pokazala presenetljiv rezultat:

Osebe, ki japonsko animacijo spremljajo preko spletnega portala YouTube bolj stremijo k nakupu originalnega DVD-ja. Raziskava je pokazala, da če število obiskovalci spletnega portala YouTube naraste za 1%, se prodaja originalnega DVD-ja poveča za 0,25% (in izposoja za 0,08%, vendar je ta številka statistično nepomembna). Najbolj je ta učinek viden na serijah, ki se ne predvajajo več na televizijskih ekranih. Pozitiven rezultat pa ne velja tudi za P2P program Winny, kjer 1% povečanega downloada ustreza 1,11% zmanjšanju izposoje DVD-ja (za Tanako download predstavlja nadomestilo za izposojo in ne prodajo DVD-ja).

Torej je Tanaka prišel do zaključka, da spletno piratstvo ne škodi preveč industriji japonske animacije in svetuje vsem družbam, ki se z animacijo ukvarjajo, naj spodbujajo online streaming (spletno pretakanje) epizod. Problemi v tovrstni industriji se nahajajo drugje in vsako podjetje mora samo poskusiti najti rešitev. Ta se namreč ne bo prikazala sama, medtem ko se bodo družbe skrivale za copyrightom in vse strožjih normah avtorskih pravic.

Vir: AnimeClick

V prvi številki v članku 4chan omenjeni “Futaba channel” ni nič drugega kot 2chan, danes eden najpopularnejših, če ne kar največji forum na celem svetu. Ta, leta 1999 zagnan speed-forum, se je danes tako razširil, da letno zasluži že kar 100 milijonov jenov na leto. Vodijo in opravljajo pa ga MONSTER PACKET INC., podjetje iz Singapurja.

Splošni podatki

2chan, oče 4chana, s katerim se razlikujeta v tem, da je 2chan v bistvu forum, kjer slike nimajo tolikšnega pomena kot pri 4chanu. Na žalost je 2chan le v japonskem jeziku, kar pa preseneča, saj je med največjimi na svetu. Ima okrog 600 aktivnih podforumov (japonsko ita) od »Družbenih novic«, »Računalnikov«, »Kuhanja« … in vsak ta podforum vsebuje okrog 600 tem, kar pa ni več malo.
Forum je odprl Nishimura Hiroyuki 30. maja 1999, ko je študiral v Arkansasu, Amerika. Povsem je zasenčil za tisti čas klasične BBC (Bulletin Board System), saj je novi forum temeljil na anonimnosti in hitrosti. Enako kot pri 4chanu se vam tudi tukaj ni treba registrirati, ampak komentirate kar hočete, kadar hočete. Skupaj s posebnim načinom »poviševanja« (age) in »zniževanja« (sage) lahko priljubljene teme ostanejo dlje časa na vrhu, tiste manj pomembne pa zdrsnejo po vrsti navzdol.

Dve posebnosti

· Anonimnost: bistvo tega je lepo definiral kar sam avtor foruma v enem od intervjujev: »Zelo pomembno je, da smo anonimni, saj potem lahko povemo, kar hočemo in pri tem vemo, da nas ne bo nihče preganjal. Mnogi so zaradi registracij forumov omejeni, ves čas v strahu, da bodo nekega dne leteli s foruma. Ta forum pa je svoboden. Lahko verjameš, lahko ne, lahko poveš vse, lahko nič, vse je odvisno od tebe.«
· Svoboda govora: edina prepovedana oblika odgovarjanje je »flood« in »spam« ter odgovori, ki jih po Japonskem zakonu obravnavamo kot žaljive. Vse ostalo pa je svoboda, svoboda in svoboda. Prav zaradi te svobode je bil Hiroyuki večkrat obtožen, a ker serverji ne stojijo na Japonskem temveč v Ameriki, kar pomeni, da si Hiroyuki ne lasti foruma, so številni zmagovalci teh obtožb odšli brez kakšnega globnega denarja.

Razlika med Futaba in 2 channel

Največji prelom je 2chan doživel z Neomugicha incidentom (Neomugicha = nov ječmenov čaj). To je ime, ki so mu ga dodeli, ko je leta 2000, komaj 17-letni uporabnik 2chana, začel pisati grozilna pisma, a ker 2chan temelji na svobodi, ga nihče ni vzel resno. Toda zgodilo se je, da je fant ugrabil avtobus, enega človeka pa celo zabodel do smrti. Od tedaj naprej ima policija 2chan nenehno pod drobnogledom. Za tem so sledili hudi časi 2chana, ki je bil celo tik pred zaprtjem. Iz tega razloga so se nekateri zvesti pripadniki odločili in 30. 8. 2001 odprli Futaba channel, kot naslednjika 2chana. Futaba-chan je v kratkem času odprl 60 podforumov, vsak pa je imel 40 tem. A 2chan je kmalu spet zaživel ter pustil Futaba-chan v ozadju.
Dandanes obstajajo težave glede razumevanja, kateri chan je pravi, ali Futaba ali 2, saj vam v brskalniku pod istim imenom vrže enak link. V resnici je pravi 2chan, saj je začetnik, njegov naslednjik, ki se ni obnesel, pa je Futaba.

Fenomeni

Iz tega ogromnega foruma se je rodilo kar nekaj fenomenov, izmed katerih dva še posebej izstopata. Eden je Densha Otoko (več o njem v manga članku Densha Otoko), drugi pa je o igralcu Masashi-u Tashiru.

Masashi Tashiro je bil medijem zelo poznan, saj je naredil številne prekrške kot na primer: s pomočjo kamere je snemal ženske hlačke, jemal poživila, kukal je na moška stranišča ter povzorčil prometno nesrečo. 2chanovcem se je zelo dopadel in so ga zaradi tega hoteli izvoliti kot Osebnost leta v Time-ovem magazinu, zato so 2chanovi programeri sestavili številne programe, naslovljene “Tashiro Cannon”, “Mega particle Tashiro Cannon”, “25-round Automatic Tashiro Cannon”, “Super Tashiro Cannon” (ta je bil celo tako močan, da je zrušil Time-ov server)” … ki so začeli serijsko pošiljati glasove zanj. 21. decembra 2001 jim je celo uspelo, a prvi je bil le za nekaj časa, saj so Time-ovci ugotovili, da nekaj ni vredu, in so Tashira umaknili kot kandidata.

Shift JIS art

2chan, ki temelji na besedi in ne na sliki, je poskusil tipkovnico kar se da najbolje izkoristit. Tako je nastal t.i. Shift JIS art, kjer so Japončki z oklepaji, afnami in pikami delali male čudeže. Primer slike na levi/desni/gori/doli, kjer je predstavljen primer pogreba mačke. Ustvarjenih je bilo kar nekaj maskot 2chana. To so:
Mona je zelo priljubljen in znan Shift JIS art, ne samo na 2chanu ampak tudi po drugih japonskih forumih. V oblačku ima napisano “omae mo nā!” oz »tudi ti«, »tako kot ti«, kar lahko enačimo s 4chanovim »NO, YOU«.
Drugi je Giko Neko. Največkrat je prikazan z oblačkom »Itteyoshi«, kar pomeni »prosim, pojdi vstran«, »lahko greš vstran«. A če besedo »Itteyoshi« zapišemo z drugačnimi kanji-ji pa dobimo: »lahko umreš«, »prosim, umri«.
Tretja pa je mačka Shii, priljubljna mačka iz škatle. Giko Neko bi naj bil njen izbranec, a jo v pesmici Wind’s Nocturne (Luna’s Song), ki jo poje Shii, iz neznanega razloga zapusti.

ASCII je ameriški standardni nabor znakov za izmenjavo informacij. Vseh skupaj je 128 znakov, od tega jih je 95 izpisljivih. A ker ima japonska abeceda praviloma več znakov, so morali ta ASCII prilagoditi japonskim standardom. Tako je nastal Shift JIS, ki ima tako večji nabor znakov in prav ti so bili ključni pri razvoju Shift JIS art-a.

Hiroyuki Nishimura

… je dečko, ki se je rodil 16. novembra 1976 v Kanagawi in bil vzgojen v glavnem mesto Tokiju. Z 22. leti, ko je še študiral na Chou univerzi, je že ustanovil lastno podjetje Tokyo Access. Naslednje leto pa je že bil na poti na Univerzo v Centralnem Arkansansu, kjer je maja odprl 2chan. Leta 2001 je ustanovil Irregulars and Partners, Inc. z Ichiro Yamamotom, a jo je kasneje zapustil.
Nishimura je velik ljubitelj »Umaibo«-ja, kar po japonsko pomeni prigrizek. Sam pravi, da ima sposobnost ločevanja med resničnimi informacijami in lažnimi. Prav tako pa svetuje: »Če nočete, da bi drugi vedeli kaj o vas, potem nikoli ne zapisujete svojih informacij.«

Napisal: Mdestroyer za SloChan 7

Med današnjimi zvrstmi komercialnih televizijskih programov praktično ne bomo našli ničesar niti približno podobnega animejem, bolj natančno, njihovem edinstvenem poslovnem modelu, ki se v glavnem ozira na podporo svojih najbolj fanatičnih ljubiteljev. Animejski posel temelji na prodaji video nosilcev in igrač, s čimer močno odstopa od zahodnih televizijskih normativ, kjer producentom ustvarja dobiček predvsem oglaševanje.

Japonski oglaševalci v animejih ne vidijo pravih priložnosti, a kdo jim sploh lahko zameri? Poznovečerni animeji pritegnejo nekaj stotisočglavo občinstvo v najboljšem primeru. Te številke so že same po sebi precej napihnjene, saj veliko gledalcev raje posname program in si ga ogleda naslednji dan, snemalniki pa kar sami elegantno preskočijo reklame. Kljub pomanjkanju pritoka oglaševalskega denarja pa se animeji še vedno animirajo, še vedno prihajajo na televizijo in to v vedno večjem obsegu. Le kako je to mogoče?
Čeprav se dobra večina animejev na Japonskem vrti po polnoči, lastniki televizijskih hiš niso nič bolj prizanesljivi pri postavljanju svojega honorarja. Ali poznate Cartoon Network? No, ameriška mreža ustvarjalcem že vnaprej plača za predvajanje njihovih del. Tudi Japonska pozna nekaj podobnega, satelitski program AT-X na SkyPerfecTV, a je zaradi omejenega števila naročnikov manj idealna rešitev od prostih komercialnih in nacionalnih televizijskih mrež. Zaradi vplivnega položaja televizijskih hiš morajo producenti odstopiti levji delež sponzorjevega denarja tako njim kot tudi monopolističnim oglaševalskim konglomeratom, varčujejo pa pri pogodbenikih. Animacijski studii zaradi takšnega načina poslovanja vsak projekt pričnejo v negativnih številkah, iz katerih se lahko izvlečejo le z uspešno DVD prodajo. Neodvisne študije so začele opozarjati na vedno manjši vpliv produkcijskih podjetij pri gospodarjenju z njihovimi lastnimi kreacijami, še posebej v zadnjem desetletju. Posledično se je povečalo število animejskih produkcij, s katerimi poskušajo odgovoriti na problematiko zdesetkanih prihodkov za posamičen izdelek. Studiem tako ni preostalo drugega, kot da zategnejo svoje pasove. Ena od posledic je izvoz naročil v tuje države, predvsem animatorjem iz Tajvana, Tajske in Južne Koreje. Nizke plače, dolgi delavniki in drago tokijsko življenje znajo hitro preplašiti domače talentirane animatorje, kar pa ne obeta nič pozitivnega tradiciji japonske animacije.
Medtem ko so Japonci gledali animeje po televiziji in pridno kupovali DVD ploščke, smo ljubitelji iz Evrope, Azije in Amerike začeli izkoriščati vse prednosti širokopasovnega dostopa do interneta. Med angleško govorečimi ljubitelji je začelo kraljevati spletno piratstvo, na katerega bi morala relativno uspešna severnoameriška animejska industrija ostati pozorna. Mnogi ameriški distributerji so zaradi posploševanja vedno spreminjajočega se animejskega trga zaprli svoja vrata, ostali so le najbolj prilagodljivi. Najglasnejši ljubitelji so začeli napovedovati armagedon animejske industrije, toda zgodilo se je nekaj presenetljivega – Japonci so sami pokazali iniciativo, da internet obrnejo v svojo korist. Začeli so producirati krajše animeje, kot sta Candy Boy ali Eve no Jikan, ki sta se pred DVD prodajo ekskluzivno pretakala po spletnih portalih. Internet se je izkazal za poceni alternativo požrešnim televizijskim hišam, z uporabo katere lahko ustvarjalci povečajo svojo vlogo pri bodočih projektih in iz njih tudi več iztržijo. Medtem ko smo se na zahodu prepirali, kako ljubiteljsko piratstvo škodi animejski industriji, so producenti razmišljali, kako bi čim bolj poceni predstavili svoje izdelke ciljnim skupinam. Serijo Ef – a tale of melodies lahko spremljamo kar na uradni spletni strani nekaj ur po televizijskem prenosu. Video je popolnoma brez reklam, saj nimajo druge izbire, kot da zaupajo svojim oboževalcem, da bodo kupili DVD in figurice, na takšen način namreč poslujejo že desetletja. Skratka, televizija je za njih finančno gledano mnogo slabša varianta.

Video spletni portali Biglobe, GyaO, Yahoo Douga ter NicoNico Douga bodo v prihodnje igrali vedno večjo vlogo pri distribuciji zabavnih vsebin. Vsaj pri animejih se lahko izkaže, da bodo nekega dne popolnoma izničili potrebo po televiziji. Če bo internet ostal nevtralen, lahko pričakujemo več konkurenčnosti na svetovnem spletu, kar bo tudi producentom omogočalo cenejšo distribucijo.
Japonci pa se niso lotili le domačega spletnega trga. V zadnjih nekaj mesecih se iz dežele vzhajajočega sonca kar vrstijo naznanitve, kako nameravajo sami ponujati animeje z angleškimi podnapisi. Studio Gonzo je začel s serijama The Tower of Druaga –Aegis of Uruk- in Blassreiter, Toei nam je ponudil Slam Dunk, TV Tokyo pa bo januarja začel z nekaterimi njihovimi najbolj popularnimi serijami, kot so Naruto, Gintama in Shugo Chara! Medmrežno pretakanje bo na voljo že slabo uro po prvotnih televizijskih prenosih, s čimer bodo deloma pospravili tudi s spletnim piratstvom. Ostaja pa še eno relevantno vprašanje, in sicer kolikšen del animejske industrije bo sledil stopinjam naštetih pionirjev? Večina še lep čas zagotovo ne, toda internet to možnost ponuja.

Napisal: Lythka za SloChan 04

Eden izmed najbolj znanih terminov v animejskem svetu je beseda »mecha«. Izpeljana je iz Japonske besede »meka«, kar v angleščini pomeni »mechanical«. Pod besedo »mecha« poznamo poznavalci animejev t.i. velike robote, ki jih ljudje uporabljajo v vojnah ali v borbah proti zlim pošastim. Animejev v tem žanru je ogromno, zato ni čudno, da ima vsak anime oboževalec za sabo vsaj en »mecha« anime. V bistvu pa se za mnoge zadeve tukaj končajo, kajti le malokdo ve, da »mecha« pomeni več kot le robote ter da ta beseda ni uveljavljena le pri animejih ampak tudi marsikje drugod. Ta članek vas bo tako popeljal skozi številne zanimive informacije, ki vam bodo mogoče nekje koristile.

Dva različna pomena

Beseda mecha izvira iz japonske besede »meka« kar v angleščini pomeni »mechanical«. Na zahodu so izdelki (animeji / igre z roboti) doživeli tak bum, da so zahodnjaki obdržali besedo mecha in jo definirali po svoje, zatorej ta beseda pomeni velike robote oz. robote, ki so dovolj veliki, da jih lahko pilotira človek. Kakorkoli, naj še enkrat ponovim; to velja le na zahodu, na Japonskem, od koder izvira beseda, pa nosi veliko širši pomen. Japonci pod besedo mecha razumejo vse strojne predmete, torej od avtomobilov, računalnikov, industrijskih robotov do hišnih pripomočkov. Žanr mecha pa označujejo le kot »roboti« ali »veliki roboti«.

Mecha kot del animejev

Dobršen del animejev spada v žanr mecha in vsake toliko časa prav mecha animeji zasedejo najvišja mesta na lestvicah gledanosti. Začetki samega žanra naj bi segali v leto 1956 z izidom mange Tetsujin 28-go (l. 1963 je nastal anime, zunaj Japonske znan kot Gigantor), v kateri je nastopal robot, ki ni bil pilotiran od znotraj, ampak prek kontrolerja. Kmalu po Tetsujinovem animeju pa je žanr mecha naredil svojo prvo večjo stopničko navzgor, saj je avtor Go Nagai ustvaril Mazinger Z-ja, ki je zelo hitro postal priljubljen. Mazinger Z velja za njegovo najbolj slavno delo in hkrati za začetek t.i. »super« robotov (o katerih bomo več govorili kasneje). Proti koncu 70-ih let pa so prišli na svet Sunriseovi Gundami. Mecha animeji enostavno ne morejo mimo njih, saj veljajo za prve »prave« robote in danes štejejo že več kot 15 sezon, filmov, OVA in še mnogo drugega. V 90-ih letih je Neon Genesis Evangelion prevzel vlogo najboljšega animeja desetletja, ki je prav tako mecha.
Mecha animeji se med sabo razlikujejo tako po zgodbi, animaciji, kot videzu. Zato danes poznamo robote, ki se lahko transformirajo (Macross), združijo v večje (Voltron), robote večje od tankov (Code Geass, Eureka 7), velike nekaj nadstropij (Gundam, Escaflowne), kot nebotičnik (Densetsu Kyojin Ideon), dovolj velike, da lahko nosijo kar celo mesto (Macross), velike kot luna (Transformers) ter ne nazadnje še robote, velike kot celo vesolje (Gurren Lagann Tengen Toppa). Najbolj tipična ločitev pa je na »prave« in »super« robote.
Na zahodu se je mecha termin najbolj razširil s Robotech sago (združeni trije animeji, prvi je bil SDF-Macross).
- Kot info, pod besedo mecha boste na ANIDBju našli vse animeje, ki vsebujejo robote, pa naj so to veliki ali mali, pilotirani ali vodeni.

Mecha v igricah in filmih

O igranih filmih ni kaj veliko za povedati. Najbolj svetovno znani primer robotov je iz Star Wars sage, preko katere sta postala slavna modela AT-AT in AT-ST. Na zahodu popularen film z roboti je tudi Robot Jox, ki vsebuje številne borilne scene med roboti. Pri Matrix Revolutions se prebivalci Ziona branijo pred Sentinelsi z roboti. Eden izmed najstarejših filmov, ki vsebuje robote, je tudi The war of the Worlds. Na vzhodu pa je v svojem času zaslovel robot MechaGodzilla iz serije filmov Godzila.
V igricah so roboti kot veliki premikajoči se kup železa z močnim orožjem in veliko življenja eden izmed ključnih delov določenih iger, zato so zelo priljubljeni. Nekaj takih tipičnih iger, kjer se pojavljajo roboti:
- MechWarrior ena izmed klasik v svetu mecha iger, ki se dogaja v Battletech kronologiji.
- Heavy Gear 2 vam omogoča komplicirano a na pol realistično pilotiranje robotov tako na zemlji kot v vesolju.
- Armored Core je zelo popularna serija iger na Japonskem, ki vam omogoča lastno izdelavo meche ter takojšnjo 3D akcijo.
- Front Mission je tekmec Armored Coreu. Način igranja je zelo podoben Final Fantasyu, s to razliko, da je bolj strateški. Proizvajalec je SquareEnix.
- Battletech, prvotno namizna igra, je dobila številne računalniške adapcije.
- Exteel je računalniška igrica, v kateri upravljaš po svoje oblikovanega robota. Za enkrat obstaja le PvP oblika igre.

Katere robote premore svet danes?

Medtem ko roboti iz mecha animejev že letajo po vesolju (nekateri celo po galaksijah), je resničnost daleč zadaj. Kljub temu pa se lahko pohvali z nekaj drobnarijami, kot so:
- Landwalker: Japonski prototip dvonogega pilotiranega robota, ki ga razvija Sakakibara Kikai.
- T-52 Enryu/»Rescue Dragon«,ki je 3.5 metra visok hidravlično-nadzorovan robot z dvema rokama. Njegova vloga je, da naredi luknjo v ruševinah in s tem omogoči pot reševalcem do žrtev.
Spodbudna novica je, da so se nekatere organizacije in tovarne dogovorile o t.i. MPS (Mechanized Propulsion Systems Incorporated), ki pravi, da bodo v roku 25-ih let naredili »anime style« mecho. Seveda bi jo naredili za komercialno, industrijsko in vojaško rabo.

Razlika med »Pravimi« in »Super« roboti

Najbolj tipična delitev mecha animejev je na »prave« in »super« robote.
»Pravi« roboti so v animejih obravnavani kot predmet oz. orožje. Nekaj normativov, ki jih morajo izpolniti mecha animeji, da postanejo »pravi«, so:
– roboti, ki jih proizvaja vojska ali multinacionalke,
– v teh animejih se uporabljajo nazivi »prototype«, »test-type« in »mass production«,
– ti roboti uporabljajo orožja, ki jih proizvede vojska – torej od raket, pištol do laserjev,
– ti se lahko pokvarijo zato potrebujejo nenehne preglede, prav tako nimajo neomejene zaloge energije/municije.
Med prve »prave« mecha animeje spadajo Gundam serije, ki dosegajo vse standarde, ki jih določa termin »pravi« robot. Drugi taki so še Macross, Front Mission, Armored Trooper VOTOMS, Nadesico, Full Metal Panic, Patlabor …
Na drugi strani pa so »super« roboti. Ti se od »pravih« razlikujejo po tem, da so običajno ene vrste in pilotirani od junaka animeja. Služijo predvsem za dobro človeštva, pri tem pa si pomagajo z nadnaravnimi orožji, ki jih lahko aktivirajo preko svojih čustev. Običajno imajo mitično preteklost ali legendarni izvor. Kot posebnost, ki se pojavlja tukaj, je, da se lahko združijo v večje robote ali pa se sami spremenijo v drugačno obliko. Sem spadajo imena kot so Tetsujin 28-go, Mazinger Z, Voltron, Transformers, RahXephon, Tengen Toppa Gurren Lagann …
Seveda pa obstajajo tudi mecha animeji, ki imajo lastnosti obeh, tako pravih kot super robotov, zato jim je težava dodeliti določeno oznako. Mednje spada npr. Neon Genesis Evangelion, ki nosi besede kot so »test-type« »prototype«, uporablja brzostrelke kot orožje, nima večne energije, medtem ko je njegov stil bojevanja in izvor po načelih »super« robota.

Zaključek …

članka ja, mecha animejev pa še zdaleč ne. Mecha animeji, s katerimi služijo mnogi tako v animejih kot v igrah, filmih, igračah itd., še dolgo ne bodo sestopili z vrha. Napovem lahko le to, da se bo zgodilo nekaj novega, tako pri animejih kot v resničnem svetu. Medtem ko resnični svet dela resne korake v razvoju robotov, tako male kot velike, pa so animeji že raziskali celotno vesolje, toda bodo šli še naprej?

Napisal: MDestroyer za SloChan 04

Sedem načinov, kako spraviti animejske serije/filme na vaš večji zaslon v dnevni sobi. Od cenejših in manj kvalitetnejših, do dražjih in razkošnejših.

1. S-Video – Najcenejši in najbolj praktičen način za povezavo vašega računalnika s televizorjem. Za okrog 5€ dobite 5-metrski s-video kabel, ki ga priključite na grafično kartico računalnika ali prenosnika, na drugi strani pa na TV. Z desnim klikom na namizje računalnika greste pod “properties” (na Win7 “screen resolution”) in najdete nastavitve za vaše zaslone. Če televizorja računalnik ni zaznal sam, ga morate malo spodbuditi. Zdaj pa vse to še v sliki.

Ker po S-Video kablu (čeprav ima rdeče/bela činča) ne potuje zvok, morate priskrbeti še dodaten kabel iz vaše zvočne kartice računalnika do tistih rdečo-belih kontaktov. Namreč, rumena barva je za VIDEO, rdeča/bela za ZVOK. Cena je okrog 2-3€. Lahko pa navijete zvok na svojem računalniku, da se bo vse slišalo do vaše dnevne sobe (ali kjerkoli že imate TV). =)

OPOZORILO: Pri S-Video je potrebno biti pozoren na število luknjic, ki jih obe napravi imata; tudi če jih ima ena več kot druga, bodite pri nakupu pozorni, da vzamete 4-pinski S-Video kabel. Običajno imajo grafične kartice več luknjic, vendar so tiste dodatne čisto nepotrebne za S-Video. Še enkrat ponavljam – “4-pinski S-Video”

2. VGA na VGA – Ta vrsta povezave je najbolj enostavna in fenomenalna, če imate recimo prenosnik (enako velja za namizni računalnik) le z VGA izhodom ter HDTV televizor z VGA vhodom. Taki televizorji niso precej pogosti, vendar se splača preverit pri vašem, če to ima. Povezava je mnogo kvalitetnejša od S-Videa. “VGA kabel M-M” vas bo stal okrog 7-8€. Vseeno pa boste morali za zvok kupiti še dodatni kabel za okrog 2-3€.

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika.

OPOZORILO: Nekateri televizorji imajo servisni priključek zelo podoben VGA standardu, zato res dobro preverite, če je vhod namenjen računalniškemu signalu – najhitreje preko knjižice z navodili.

4. DVI na DVI - Podobno kot pri VGA, nekatere televizije omogočajo priklop računalniškega video izhoda – tokrat DVI (Digital Visual Interface), ki je mnogo kvalitetnejši od prej naštetih. Tudi v tem primeru mora vaš računalnik in televizor omogočati priklop preko tega kabla. Kabel je malce dražji od VGA kabla.

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika.

5. DVI na HDMI / HDMI na HDMI – To je najnovejša visoko-kvalitetna tehnologija in do-want povezava med vašim računalnikom in televizorjem. HDMI podpira resolucije 1920×1080 in mogoče celo več, tako lahko na svojem TVju gledate polno HD ločljivost. Seveda je tukaj nekaj pogojev – vaš računalnik mora biti sposoben predvajati HD vsebine že na lastnem zaslonu, imeti mora vsaj DVI izhod (morda se kakšen že najde z HDMI) in vaš televizor mora enako podpirat HDMI priklop. Ker ima večina računalnikov vsaj DVI izhod, potrebujete iz trgovine DVI-HDMI kabel, cene se gibajo nad 20€ (za 3m+). “DVI” gre v računalnik, “HDMI” v vaš televizor. Enako velja, če vaša grafična podpira HDMI, potem kupite kabel, ki ima na obeh straneh enak priključek (HDMI).

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika. SPLAČA pa se v reference vaše grafične kartice pogledati, če omogoča tudi prehod zvoka skozi DVI kabel. Potemtakem ne boste potrebovali še dodatnega kabla za zvok!!!

OPOZORILO: Mnogi prodajalci radi nategujejo svoje stranke z “bolj” kvalitetnimi HDMI kabli – naj vas ne zavedejo, vsi so enaki in vsi prenašajo enako kvalitetno. Najdite najcenejšo varianto.

6. DVD predvajalnik z USB – Nekateri DVD predvajalniki imajo poleg običajnega predvajanja zapisljivih DVD/CD medijev tudi podporo branja iz USB naprav – USB ključki ali zunanji diski z lastnim napajanjem. Ogled preko USBja ima dve slabi lastnosti – ves video material je potrebno predhodno pretvoriti v predvajalniku berljivega (.avi z xvid/mp3 encodiranjem) in še precej zamudno je vse skupaj. Video najhitreje pretvorite preko univerzalnega programa MediaCoder. Kjer vržete v največje okno svoj izbrani anime in poklikate nekaj nastavitev. Končni video vržete na ključek in vtaknete v predvajalnik.

OPOZORILO: USB ključ ali disk ne smeta biti v NTFS zapisu. Nujno morata biti formatirana v FAT16 ali FAT32. Opozoriti gre tudi, da nekateri predvajalniki USB vhoda nimajo za predvajanje, ampak nekakšen priklop za serviserje… preverite v navodilih, če je to to.

7. Multimedijska naprava – (WD TV …) – Še ena zelo kvalitetna povezava vaše video vsebine na TV so multimedijske naprave, ki predvajajo kakršne koli vrste video vsebin. Gre za manjše škatlice, ki jih priklopimo na televizor in preko zunanjega diska/ključka ALI brezžično/žično povezavo do računalnika pogledamo kakršno koli vsebino na njih. Boljša lastnost tega načina je, da vso vsebino upravljate iz sedeža in majhnim priloženim daljincom. Cena te naprave je od 90 do nekje 130€ (brez ali z žično/brezžično povezavo). Vašo WDTV napravo lahko povežete s TVjem preko HDMI kabla. Cene HDMI kablov so astronomske – odštejete lahko 20€ in več. Po HDMI se prenaša tudi zvok, zato drugih stroškov ni.

Če vaš televizor ne podpira HDMI priklopa, poglejte za “rumeno-belo-rdečim” priklopm. Namesto HDMI kabla raje vzemite RCA kompozitni komplet kablov. Po RCA se predvaja tudi zvok, zato drugih stroškov ni. RAZEN, če na televizorju nimate možnosti priklopa RCA kablov. Potem boste morali kupiti še SCART pretvornik (3-5€).

POZOR: Pri nakupu se pozanimajte glede WDTV Live verzije, saj omogoča mrežno povezavo z vašim računalnikom in direktno gledanje vsebine iz vašega trdega diska. Pri običajni WDTV napravi boste rabili USB ključek ali zunanji disk z napajanjem, na katera boste morali najprej naložiti vsebine iz računalnika.

Več o tej multimedijski napravi posnifajte tukaj.

NOVO! 8. Mobilni aparat s MHL priključkom – povsem nov način priklopa vaše male telekomunikacijske+multimedijske naprave na TV aparat preko posebnega MHL-HDMI kabla (microUSB na HDMI). Kabel najdete preko tujih spletnih trgovin, stal pa vas bo približno 15€ (pri nas 30€). Mobilni aparat omogoča predvajanje VSEH video datotek (tudi 1080p) zato je to še ena alternativa za gledanje videa na televiziji.

Funkcijo smo testirali z mobilnim aparatom Samsung Galaxy S2!

————————————————————————————————————————-

Če imate še vedno težave, česa ne razumete ali imate še kakšen predlog za gledanje animejev na TVju…. GO HERE AND SPEAK!

Predstavljajte si, da vas je vaš najboljši prijatelj pravkar navdušil nad animeji. Polni pričakovanj se povežete na svetovni splet in si z e-mule/torrentom na svoj računalnik “potegnete” super anime serijo, ki je ravno po vašem okusu. Ko se vam na računalniku prikaže sporočilo, da je datoteka prenešena, z navdušenjem kliknete nanjo in čakate, da se na zaslonu prikaže slika. Računalnik melje in melje, od vseh hudih naporov postaja vedno glasnejši, vam pa ne preostane drugega, kot da čakate … čakate v nedogled, a se nič ne zgodi. Kliknete ponovno, računalnik pa že spušča takšne zvoke, kot da bo ravnokar izdihnil; disk je ponorel in ventilatorji poganjajo kot nori, nakar se pojavi tisoč obvestil v stilu: »ERROR, blablabla«. Animeja vam nikakor noče odpreti.

»Desna miškina tipka->lastnosti« vam prikaže, da je datoteka v mkv formatu. Debel pogled je na mestu, saj prvič slišite zanj. Ker ste prijazna duša in hočete anime videti, pa naj se zgodi karkoli, se odločite, da ponudite računalniku še eno priložnost. Tokrat z drugim predvajalnikom – in spet se pojavi ista napaka. Vse skupaj pošljete v tri krasne in se povežete na svetovni splet, ko vas preleti sijajna misel: Ko si v težavah, se spomni na prijatelja “googla“, saj ta vedno pomaga … in tako celo popoldne v prazno brskate po medmrežju in iščete možne rešitve. Da se bi izognili tem težavam, smo tukaj mi in naš prijazen vodič.

Terminologija

Najprej nekaj pojmov, ki jih je dobro poznati in razlikovati.

• Kodek (codec) – Compressor/Decompressor; algoritem, ki stisne video in avdio. Video je zaporedje določenega števila slik na sekundo, in če ne bi bil stisnjen, bi bile video datoteke izjemno velike. Različnih kodekov je malo morje, razlikujejo se pa po kvantiteti in kvaliteti stiskanja.
• DivX, Xvid in H.264 – Najpopularnejši video kodeki. Najnovejši in najboljši je H.264, ki ga je patentiral Apple in se uporablja tudi za kompresijo videa na najnovejših Blu-Ray ploščkih. Njegova odprtokodna različica je x264.
• mp3, ogg Vorbis in AAC – Najpopularnejši avdio kodeki. Nedolgo nazaj je mp3 prednjačil, danes pa v navezi s H.264 video kodekom AAC pridobiva na priljubljenosti, saj omogoča kvalitetnejšo kompresijo. Navdušenci nad odprto kodo pa posegajo predvsem po ogg Vorbisu, ki ima podobne karakteristike kot AAC.
• Container - Video in avdio ne “so-obstajata”, ampak sta dve povsem ločeni stezi. Če želimo sinhrono predvajanje videa in avdia (primer je film), ter mogoče še podnapisov, mora biti vse zapakirano v container. Vsaka datoteka, ki vsebuje video in avdio (ali tudi samo video), je container. Med popularne containerje spadajo: Matroska (.mkv), Ogg (.ogg), Audio Video Interleave (.avi) itd.
• AVI - Večina ljudi, ko zagleda .avi končnico, najprej pomisli, da gre za DivX/Xvid format, ampak stvar ni tako enostavna. Avdio Video Interleave (AVI) je container format. AVI lahko vsebuje video, ki je kodiran z ogromno različnimi kodeki (DivX, Xvid, lagarith, huffyuv, Indeo …), ter avdio (mp3, Vorbis, PCM, FLAC …).
• MKV, MP4 – Podobno kot AVI, le da sta to novejša containerja. Večinoma se uporabljata v navezi z H.264 kodekom, saj AVI zanj ni najprimernejši. Oba containerja omogočata shranjevanje poglavij (kot na DVDjih) ter več avdio in podnapisnih stez, kar pomeni, da je v teh datotekah lahko skupaj shranjen npr. originalen avdio, sinhronizacija in podnapisi v več jezikih.

Paket kodekov

Za enostavno rešitev vseh težav povezanih s predvajanjem animejev in drugih video datotek, predlagamo namestitev paket kodekov po imenu CCCP (Combined Community Codec Pack), ki ga zlahka dobite na naslovu: http://www.cccp-project.net/.

Fantje pri CCCP-ju se trudijo, da paket stalno razvijajo in posodabljajo, pri tem pa jim pomaga »fansubberska« skupnost (skupnost, ki se ukvarja z ljubiteljskim prevajanjem animejev). Ta kombinacija pa zagotavlja, da je CCCP trenutno najboljši paket za Windows. Vsebuje vse aktualne kodeke, filtre za prikazovanje naprednih, stilnih podnapisov in odlična predvajalnika Media Player Classic ter Zoom player. Brez težav predvaja .avi, .mkv in .mp4 datoteke.

Preden namestite omenjeni paket, obvezno odstranite VSE nameščene kodeke (Control Panel – Add/Remove Programs), ker se drugače lahko zgodi (v 99% primerov), da bo šlo kaj narobe!

Predvajalniki

Kot vam je verjetno znano, je na tržišču majhno morje predvajalnikov in verjetno ste se na svojega že privadili in zadostuje skoraj vsem vašim potrebam. Če še niste našli pravega, vam svetujem Media Player Classic, ki pride v kompletu s paketom kodekov CCCP. Če pa ste trdno odločeni, da je vaša izbira predvajalnika najboljša, potem upam, da se vaš izbranec nahaja na naslednjem seznamu. Opisal bom namreč nekaj najbolj priljubljenih predvajalnikov, ki se masovno uporabljajo po svetu in jih priporočajo anime skupnosti.

Če vas zanima dodatna in bolj podrobna primerjava, pa vas vabim, da si ogledate naslednjo stran, kjer boste izvedeli vse in še več!

Povezava: http://en.wikipedia.org/wiki/Comparison_of_media_players

WINDOWS MEDIA PLAYER (WMP 9, 10 in 11)

Windows media player je privzet predvajalnik v Oknih in vedno, ko ga zagledamo, nam obrne želodec – no, vsaj večini. Toda verjeli ali ne, WMP je skupaj s CCCP-jem sposoben marsikaj, saj predvaja praktično vse! Potrebna je le majhna modifikacija pri nastavitvah CCCP-ja in morda se vam bo mnenje o WMP-ju spremenilo.

Torej, kako usposobimo WMP, da bo stvar delovala?

Kliknite start->vsi programi->CCCP->Settings. Odpre se vam okno z nastavitvami. Izberite “next”, da pridete na drugo stran (slika1).

Tu izberete nastavitev »Autoload VSFilter (WMP & MCE support)« in kliknete “apply” (slika2). WMP je nastavljen.

Če hočete z WMP gledati film, se vam bo morda zgodilo, da ne bo prikazoval podnapisov. Edina rešitev je, da podnapise preimenujete tako, da bosta imeni filma in podnapisov enaki.

Primer:

Ime filma: film.avi

ime podnapisov: film.srt

MEDIA PLAYER CLASSIC (MPC)

Media Player Classic najdete že v paketu skupaj s CCCP-jem, dobite pa ga tudi zastonj na internetu. Skupaj z omenjenim paketom vam bo predvajal, karkoli mu boste predložili. Potrebno ni nastavljati ničesar, saj so to za vas storili že programerji s privzetimi nastavitvami. Poleg tega je izjemno enostaven in sistemsko nezahteven, tako da se bo vaš procesor lahko posvetil dekodiranju videa in ne vzdrževanju programa.

BS.PLAYER

Pred nekaj leti eden najboljših oz. najboljši video predvajalnik na celem svetu, ki ga izdelujejo v Sloveniji, je trenutno le še bleda senca samega sebe. Ne le to, da so z ad-aware programom WhenU »okužili« zastonjsko verzijo, tudi vedno več napak in hroščev se najde v najnovejših verzijah. Iz preprostega programa, ki je predvajal video vsebino, je postal media-player, ki podpira vse in hkrati nič. Če še vedno prisegate na BsPlayer vam priporočam naslednje:

1. download zastonjske verzije BSplayer 1.37.826, ki jo dobite na filehippo.com ali kje drugje
2. »nakup« lite/pro verzije

BSPlayer in CCCP:

Kliknite start->vsi programi->CCCP->Settings. Odpre se okno z nastavitvami. Kliknite na gumb »next«, da se pojavi druga stran. Tu izberete nastavitev »Autoload VSFilter (WMP & MCE support)« in kliknete »apply« (glej WMP nastavitve). Ampak to še ni vse.

1. Zaženite BsPlayer. Izberite možnosti->nastavitve->video->zavihek »video rendering« (slika1).
2. pod »rendering mode« izberite možnost »internal renderer overlay« (slika 1).
3. na levi strani najdete možnost »avdio« in odoznačite možnost »uporabi notranji Vorbis dekoder«. V istem oknu pod možnostjo »Za AC3 kodiranje uporabi« izberete »ffdshow audio decoder« (slika2).
4. Na levi strani najdete možnost »upravljanje s filtri«. Obkljukajte »dovoli intermediate filtre« (slika 3).
5. Nastavili ste vse potrebno za delovanje predvajalnika.

BsPlayer podpira kakršnekoli podnapise. Vstavite jih zelo enostavno s hitro tipko ctrl+l oziroma desni miškin klik na vmesnik in možnost »naloži podnapise«. Obstaja pa tudi tretja možnost ; podnapise kar potegnete v okno in zadeva deluje.

Pri gledanju filmov se lahko zgodi, da se prikažejo dvojni podnapisi – to rešite na dva načina:

1. V »system trayu« (na namizju desno spodaj poleg ure) se pojavi ikona – zelena puščica. Kliknete nanjo in odpre se vam seznam raznih možnosti. Poiščite možnost »hide subtitles« in jo označite. Na ta način vam skrije eno sled podnapisov, druga pa vam še vedno ostane. (glej sliko »Menjavanje audio in podnapisnih stez v modernih (.mkv, .mp4) container formatih«)
2. Z desno tipko kliknete na vmesnik BsPlayerja in pod menijem »podnapisi« odoznačite možnost »pokaži podnapise«, ali pa preprosto kliknite na vmesnik in pritisnite tipko S.

VLC

VLC (oz. videoLan media player) je preprost odprtokodni program, zaščiten z GPL licenco. Je sistemsko prijazen in precej enostaven. Velika prednost tega predvajalnika je, da ima vgrajene že vse potrebne kodeke, tako da se vam ni potrebno mučiti z njimi. Drugače povedano: namestite VLC in vse deluje. V ta namen je VLC idealen predvajalnik za nezahtevne uporabnike, ki nimajo namena gledati datotek v formatu mkv. Velika pomanjkljivost VLC-ja je namreč ta, da ne podpira stilsko obogatenih podnapisov, zato se ga tudi »fansubberska« skupnosti na široko izogiba. Če imate radi preproste predvajalnike z vgrajenimi kodeki, vam kot alternativo VLC-ju svetujem KMPlayer ali GOM player, saj sta veliko bolj dodelana in delujeta po pravilu »dolpotegnem, zaženem, dela«.

V VLC- ju podnapise enostavno vključite v film s potegom le-teh v glavno okno.

GOM Player

Še ena izmed zastonjskih rešitev, ki vsebuje že vse kodeke. Namestitev je izredno preprosta in rokovanje s predvajalnikom je sila enostavno. Tudi ta predvajalnik je namenjen nezahtevnim uporabnikom. GOM pa je boljši kot VLC, saj podpira stilsko obogatene podnapise, kar je za GOM zelo velik plus. Se pa zna zgoditi, da vam bo GOM kdaj pa kdaj preskočil kakšno sled podnapisov. Izdelovalci se tega zavedajo in delajo na problemu, morda so ga že rešili.

Podnapise lahko enostavno vključimo v film s potegom v glavno okno. Če imajo podnapisi enako ime kot film, pa jih GOM prepozna kar sam.

KMPlayer

Še zadnji predvajalnik na seznamu opisanih. Tudi KMPlayer je kot njegova predhodnika zastonjska rešitev, toda ta predvajalnik domuje v Koreji. Velikokrat ga ljudje zamenjujejo za istoimenski KMPlayer, ki pa je le vtičnik (ang. Plug-in) za Linux predvajalnik Mplayer. Torej, pazljivo!

Če sta GOM in VLC velika par megabajtov (MB), pa je KMPlayer občutno večji, saj sega njegova velikost vse tja do 17MB. Razlika v velikosti nastane predvsem zaradi kodekov, ki jih KMP vsebuje, saj z njimi ne varčuje. V KMPlayer so vgrajeni skorajda vsi možni kodeki – rezultat: Predvajalnik predvaja vse: avdio datoteke, video datoteke, ima podporo za vse možne vrste podnapisov, … Torej, če iščete nekakšen vsevedni predvajalnik, je KMPlayer rešitev za vas.

Menjavanje audio in podnapisnih stez v modernih (.mkv, .mp4) container formatih

Kot že omenjeno, je v container lahko shranjenih več ločenih audio in podnapisnih stez. Za preklapljanje med njimi potrebujete DirectVobSub (VSFilter), ki je že priložen CCCP-ju. Kako torej preveriti, ali je v containerju več stez in kako jih lahko menjujemo?

1. Odprite datoteko v Media Player Classic oz. vaš priljubljen predvajalnik.
2. V »system trayu« (na namizju desno spodaj poleg ure) se pojavi ikona – zelena puščica.

1. Desni klik nanjo vam odpre meni, v katerem lahko izbirate med priloženimi stezami (V: video, A: audio, S: podnapisi)

Nalaganje zunanjih podnapisov z VSFiltrom in oblikovanje le-teh

Nastavite VSFilter, da se naloži vsakič, ko je ativen DirectShow:

1. Pojdite v Start ->All Programs -> Combined Community Codec Pack -> VSFilter Configuration.
2. V odprtem dialogu kliknite zavihek “General” ter pod Loading izberite “Always load”.
3. Potrdite s klikom na gumb “Apply” in zaprite dialog z “OK”.

Uporabite VSFilter za prikaz zunanjih podnapisov:

1. Odprite želeno video datoteko.
2. Kliknite z desno na ikono VSFiltra (zelena puščica poleg ure v system trayu) in izberite “DirectVobSub (auto-loading version)”.
3. V odprtem dialogu kliknite “Open…” in izberite želene podnapise (.srt, .ass, .sub …).
4. Dialog zaprite s klikom na “OK”.

Če uporabljate VSFilter za prikazovanje navadnih SRT podnapisov, jih lahko poljubno oblikujete:

1. Z desno kliknite na ikono VSFiltra in izberite “DirectVobSub (auto-loading version)”.
2. Pod “Text Settings” kliknite gumb, na katerem je napisano ime privzete pisave. Odpre se dialog, kjer lahko nastavljate pisavo, velikost, barvo, obrobe, sence, pozicijo, itd.
3. Ko končate z nastavljanjem, zaprete oba dialoga s klikom na “OK”.

Če ste sledili navodilom, lahko zaženete prenešeni anime, se zleknete v naslonjač in uživate v njem, saj ni važno v katerem formatu je le-ta zakodiran, predvajalnik bo predvajal in vi boste lahko uživali. Če se boste kdaj srečali s kakršnokoli težavo, ali boste imeli kakršnokoli vprašanje, pa vtipkajte v spletni brskalnik http://www.sloanime.org. Tam boste našli še več vodičev na to temo, ki vam bodo v pomoč. Če pa še vedno ne bo odgovora na vaše vprašanje, se dobimo na forumu.

Napisala LoveLess & Skye za SloChan št. 02