Po sprehodu skozi zelo osnovno prevajanje podnapisov zdaj nadaljujemo na nivo zahtevnejšega dela izdelave podnapisov. Popolnoma se zamenja programska oprema, dodajo se novi elementi prevajanja, paziti pa bo treba tudi na končni izgled podnapisov.

Če v začetniškem delu niste prišli do želenih podnapisov, jih boste sedaj pridobili preko posebnih programov iz že obstoječih tujih fansubov. Praktično vsi podnaslovljeni animeji na širnem spletu imajo podnapise prepletene s samim videom. To jim omogočajo video kontejnerji (predvsem .mkv), kjer se lahko doda poljubno število zvočnih zapisov, podnapisov in animacij. S pravimi video predvajalniki pa je možno izbirati poljubne trakove znotraj animeja.

Tovrstni nivo je predpriprava na profesionalni nivo, kjer se boste naučili osnovne fansubberske postopke. (“fansubber“; ljubiteljski prevajalci, ki skrbijo za samo podobo prevajalske skupine, kot podobo izdanih podnapisov. Skrbijo pa tudi za razpečevanje končanih produktov na BitTorrent/IRC/edonkey omrežju)

Pri nadaljevaljnem prevajanju podnapisov potrebujete:

- Aegisub (podoben tistemu začetniškemu, vendar mnogo bolj napreden) *klik*
- mkvextract (za izločitev podnapisov iz .mkv kontejnerja) – *klik*
- mkvmerge (MKVtoolnix za združitev podnapisov z .mkv kontejnerjem) – *klik*
- Torrent klient (uTorrent?)
- Torrent tracker (nyaa.eu)
- Povezavo v svet (ADSL/VDSL)
- Slovar (google translate je uporaben, vendar nesposoben. Uporabite ASP knjižice ali na mizo vržite staromodni slovar)
- SSKJ (Spet uporaben ASP za hitrejše iskanje, sicer pa staromodno knjižno verzijo)
- Nastisnjena pravila prevajanja (jih bomo priložili)
- Veliko časa in volje (prevajanje ene TV epizode traja od dve do štiri ure, film pa tudi kakšen dan. Odvisno od zahtevnosti dialogov in komplikacij pri postopku)

1. Iskanje animeja v .mkv obliki

Večina današnjih, tudi starejših animejskih naslovov je zapakiranih v matroska formatu (.mkv kontejner), ki vsebuje različne zvočne trakove in podnaslove (zapis datoteke bo nekako takole “[ime skupine] naslov animeja [epizoda][posebna oznaka].mkv“). Resda je 99% najdenih animejev le z angleškimi podnapisi, kar pa ravno nas (neznalce japonščine) najbolj zanima za nadaljnje prevajanje. Izberete prevajalsko skupino, za katero na oko verjamete v kvalitetne angleške prevode, jih dolpotegnete s pomočjo Torrent klienta (uTorrent) in že ste pripravljeni na postopek izločevanja, prevajanja, preverjanja, oblikovanja, združevanja in končne objave! Med bolj bogatimi stranmi z animeji sta nyaa.eu in bakabt.com.

2. Uporaba mkvextract programa

Ker so podnapisi danes zapakirani v matroska formatu, je treba to video datoteko nekako razpakirati. To naredimo s pomočjo MKVExtractGUI programom, ki ga moramo pridobiti iz spleta in vse datoteke zmetati v mapo MKVToolnix (tudi najdemo na spletu). Nato zaženemo MKVextractorGUI.exe. Pod “input” stisnemo gumb desno in na disku najdemo angleško podnaslovljen anime (v .mkv formatu). Obkljukamo le “subtitles“, določimo “Output” mapo za podnapise in stisnemo EXTRACT! Kakšno minuto ali dve počakamo, nato dobimo opozorilo.

Ko uspešno opravite postopek, v izbrani (“Output“) mapi najdete svoje podnapise. Če jih boste odprli zdaj, boste najverjetneje videli poleg samih tekstov še precej drugih podatkov. Pustite jih zaenkrat in si prej naložite prevajalski program Aegisub. Ta bo ključen predvsem za končno oblikovanje vaših podnapisov.

3. Uporaba Aegisub prevajalskega programa

Če se sprašujete, zakaj za prevajanje ne uporabljamo kar Subtitle Workshop, je razlog preprost – pri stalnem prenašanju teksta iz programa v program se bo nekje nekaj izgubilo in potem si bomo belili glavo, zakaj ne ostanemo samo pri enem. Poleg tega ima Aegisub vse kar ima Subtitle Workshop in za nameček še mnogo več. Da ne omenjamo boljše podpore za predvajanje video v Aegisub.

Ko uspešno prevedete in ustvarite stil podnapisa v “Subtitle > Style Manager”, ga pri vsakem dialogu izberemo v levem zgornjem delu programa (glej sliko nižje). Če pa hočete vsem podnapise izbrati enak stil, jih enostavno označite s pritiskom na tipki “CTRL+A” in še enkrat izberete stil.

Po končanem delu podnapis shranimo kot “vaš-podnapis.ass“ (sicer pa to končnico program izbere že avtomatsko). Sledi še temeljit pregled podnapisa.

Pri Aegisub je delo z dialogi malce drugačno od Subtitle Workshop. Tukaj pri pritisku na “Enter” preidete v nov dialog. Zato pa lahko uporabite naslednje kode za upravljanje posameznih dialogov:

\N – vsiljena nova vrstica dialoga.

\h – vsiljen presledek, ki se ne lomi tudi v primeru predolgega dialoga

Vse kode za upravljanje dialogov v Aegisub

4. Pravila prevajanja

Glej osnovna pravila prevajanja iz začetniškega nivoja in k temu dodaj še;

- Font podnapisov naj bo berljiv! (kakšnih gotik/ročnih pisav/kracarij NE izbirajte)
- Podnapisi naj ne bodo pozicionirani čisto na robu videa (pomaknite jih nekaj pikslov višje, priporočljivo 10-20)
- Velikost podnapisov naj ne bo prevelika ali premajhna (sami najdite najboljše razmerje za svojo pisavo).
- Ne omejujte se na en slog pisav. Dodajajte več slogov za različne elemente serije (Drugačna ali poševna pisava za pripovedovalca, drugačna obroba pisave ob dialogu dveh ali več likov, morebitni nadnapis za opombe, …)
- Pazite na časovno uskladitev podnapisov z zvočnim zapisom. Zapoznelo ali prehitro prikazovanje je lahko zelo moteče, zato bodite pozorni na funkcijo določitve začetka in konca podnapisov v meniju.
- Vsi podnapisi se shranijo kot .ass format, ki  je edini pravi profesionalni format za fansubbing.
- Vedno si na koncu naredite kopijo prevedenega podnapisa, v primeru popravkov ali neželenega izbrisa vsebine

5. Ogled animeja s podnapisom in popravljanje napak

Enako kot velja za začetniški nivo, je tudi tukaj potrebnega nekaj pregledovanja kvalitete prevoda. Poglejte si 4. točko postopka pri začetniškem nivoju!
Za razliko od Subtitle Workshop, v Aegisub predvaja vsakršen standard videa (tudi mkv), zato ga lahko odprete tudi z njim in sproti popravljate najdene napake.

Napotek 1: V slednjem primeru imamo dober primer kakšnega stila podnapisi NE smejo imeti. Prevelika in grda pisava, črke so velike in težko se jih bere.
Napotek 2: Ko uvozite še video v Aegisub, lahko posamezne dialoge poljubno predstavljate po zaslonu. To naredite z miškinim dvoklikom na sliko videa. Tega v naprednem načinu še ne bomo uporabljali, bo pa zanimiv v profesionalnem.

6. Uporaba mkvmerge programa

Zdaj ko je podnapis v formatu .ass z vsemi popravki in dodanimi stili pripravljen, zaženemo MKVmergeGui (načeloma imate bližnjico na namizju). Na sliki spodaj imate primer, ko v program z “add” gumbom dodate anime z angleškimi podnapisi in vaš slovenski prevod. Pri “Tracks, chapters and tags” zbrišete le kljukice za angleške podnapise (sicer je to povsem po želji, lahko jih ohranite in dodate še svoje – delovali bodo vsi). Še malo nižje pa za svoj podnapis dodate nekaj informacij in izberete “Default track flag:”  na “yes“! Čisto spodaj nastavite še ciljno pot in ime končne datoteke. Start muxing, bijatch!

V primeru, da ste pri oblikovanju podnapisov izbrali pisavo, ki ni prisotna na vseh računalniških sistemih (dafont.com je luštna zadeva), morate poleg videa in svojega podnapisa dodati še datoteke pisav! To je zelo pomembno, sicer bo vsem predvajalo podnapise v default pisavi (Ariel). V profesionalni različici bo predstavljen še program, ki bo prikazoval dodajanje šumnikov h kateri koli pisavi na planetu.

7. Izdelava .torrent datoteke končnega izdelka in vnos na splet

Najbolj preprosta točka doslej. Iz interneta si potegnete brezplačni program uTorrent, ga naložite in zaženete (kaj so torrent). V njem pod “Datoteka -> Ustvari nov torrent” dobite novo manjšo okno, za katerega boste en podatek potrebovali iz spletne strani nyaa.eu. Registrirajte se, prijavite in zgoraj na spletni strani pritisnite “Upload“. Odprlo se vam bo stran za vnašanje, kjer prekopirate povezavo do sledilnika (poglejte na 2. sliki). To povezavo prekopirate v okno uTorrenta (nakazano v 3. sliki), po želji pa lahko dodate še dve rezervni povezavi do zunanji/odprtih sledilnikov (v primeru če nyaa.eu stran pade). Vnesete podatke (če želite spraviti na splet več epizod hkrati, kliknete na “Dodaj imenik“), kot je nakazano v 3. sliki in na dnu pritisnete “Ustvari in shrani kot“.

Zdaj pa še predzadnje dejanje; ustvarjeno .torrent datoteko naložite na nyaa.eu, kot je nakazano na spodnji sliki. Podatke vnašate po želji, se je pa priporočljivo držat naslednjih podčrtanih točk. Če boste pod Description napisali še informacije o sami kvaliteti videa, iz kje ste ga pobrali, kdo je prevajal podnapise … bo še mnogo bolj zanimivo.

Torrent naložite in ga iz nyaa.eu še enkrat dolpotegnete, odprete in v uTorrent izberete, kje imate svoje izbrane datoteke (kar ste izbrali pri ustvarjenju torrenta). Če je vse šlo kot po maslu, bi moral ta trenutek uTorrent LE preverjati pristnost datotek. V nasprotnem primeru jih bo doljemalo od nikogar (ker jih imate le vi, jih morate tudi vi stalno sejati).

8. Posreduj povezavo do torrenta

Ker si vsak prevajalec želi, da čim večje število gledalcev vidi njegovo končano delo, nam povezavo do naloženega torrenta posredujte na sloanime@gmail.com. Le-tega bomo dodali v največjo slovensko bazo slovenskih podnapisov animejev. Ne pozabite pri posredovanju dopisati tudi nadimek/ime avtorja podnapisov.

//Spisano s pomočjo Si-Subs osebja NarutoTheTranslator

Veliko je govora o slovenskih prevodih animejev, jih spodbujamo k uporabi, se prepiramo okoli združevanj podnapisov z videji, nič pa še nismo omenili o sami izdelavi slovenskih podnapisov za animeje.

Izdelava podnapisov se v začetniškem nivoju ne razlikuje od izdelave podnapisov za kakršen koli film/serijo. Pri višjih nivojih se bomo posluževali zahtevnejših postopkov, ki bodo vas, kot prevajalca, postavili nekaj nivojev višje od običajnih prevajalcev tekstov. Začeli bomo z “začetniškim“,  kasneje nadaljevali z “naprednim” in končali s “profesionalnim” nivojem.

Pri začetniškem prevajanju podnapisov potrebujete:

- Subtitle Workshop program
- Slovar (google translate je uporaben, vendar nesposoben. Uporabite ASP knjižice ali na mizo vržite staromodni slovar)
- SSKJ (Spet uporaben ASP za hitrejše iskanje, sicer pa staromodno knjižno verzijo)
- Nastisnjena pravila prevajanja (jih bomo priložili)
- Veliko časa in volje (prevajanje ene TV epizode traja od ure do dve, film pa tudi pol dneva. Odvisno od zahtevnosti dialogov)

Za obrazložitev pomena ljubiteljskih prevodov na razširjenost animejev se bom citiral iz lastne diplomske naloge;

“Ljubitelji animejev se vrtijo okoli industrije in industrija animejev okoli ljubiteljev. Avtorji želijo prikazati svoje stvaritve čim več potencialnim kupcem DVD-jev in potencialni kupci hočejo videti le najboljše od njih. Kdo izmed distributerjev pa lahko najhitreje dostavi nove naslove na zaslone gledalcev? Če odštejemo primarni japonski trg, kjer se nove serije zaradi lastne promocije predvajajo le na nekaj televizijskih postajah, še nobenemu tujemu distributerju ni uspelo najti pravega načina za direktno predvajanje tovrstne vsebine, z vključenimi večjezičnimi podnapisi, možnostjo »dolpotega« in visoke kvalitete. Ker ljubitelji vsega ne dobijo preko televizijskih mrež, se udeležujejo internetnih strani, ki imajo zgrajene lastne skupnosti, društva in mnoge načine preko katerih ljubitelji pridejo do informacij in povezav do ilegalnih fansubov. O teh potem debatirajo na ustvarjenih forumih, pri tem pa s svojimi prispevki/članki ustvarjajo nove ljubitelje posameznih franšiz. Ne glede na to, ali ljubitelji »dolvlečejo« animeje ali jih gledajo na televiziji, če jim je gledan naslov res všeč, ga bodo tudi kupili. Tega se zavedajo japonski avtorji, tuji distributerji pa v večini ne.” (2009, Pomen ljubiteljskih prevodov za svetovno razširjenost.)

Pa začnimo!

1. Iskanje tujejezičnih skript

Predpostavljajmo, da podnapisi za anime, ki ga želimo prevesti že obstajajo (v angleščini, nemščini, španščini,…). Predpostavljajmo tudi, da so na voljo v preprosti .srt datoteki (“naslov-animeja.srt”). Najpogosteje tujejezične skripte najdemo na podnapisi.net, sicer pa se splača pogledati za objavami skupin, ki so poleg skrčenega uradnega DVDja priložili tudi prirejeno angleško skripto. Če vam grejo južnjaški jeziki, imajo na Anime-Overdose.com obilico narejenih podnapisov. Sicer pa malce nehvaležno delo, saj je skripte za najljubši anime vedno najtežje najti na spletu – se bomo zato v profesionalnem nivoju lotili izdelave lastne skripte.

Datoteke s podnapisi so lahko v več formatih s končnicami, običajno v .srt, .ass ali .ssa. Najbolj poznani so .srt, kjer najdemo le vrstice z začetnim in končnim časom posameznega dialoga in tekstom pod njim. Medtem sta .ass in .ssa mnogo bogatejša in vsebujeta še podatke o barvah, poziciji, velikosti in drugih animacijskih elementih.

2. Uporaba Subtitle Workshop programa

Najenostavnejši program za enostavno prevajanje je definitivno Subtitle Workshop, saj omogoča dvojni pogled – podnapise v originalnem jeziku in mesto za njegov prevod. Lahko pa vpišete tudi alternativni prevod v tretje okence (po želji).

Ob zagonu programa se vam pojavi prazno okno, ob odprtju .srt datoteke pa se vam prikažejo vsi dialogi z dodanimi časi. Ob kliku na prvi dialog se vam na dnu programa pokaže dialog v malce bolj odebeljeni obliki, desno pa prazen okvirček. V ta prazen okvirček napišemo čim boljši prevod levega in za dokončevanje prevoda stisnemo “shift+enter”. S pritiskom na “enter” se v prevodu spustimo le vrstico nižje. Takoj pod okvirčkom pa imate zapisano število črk vašega prevoda. Sledite pravilom v naslednji točki za kvaliteten končen izdelek. Pozorni bodite pri shranjevanju vašega izdelka – pri “File -> Save -> Translation as” izberite pri Save as type “SubRip (.srt)“.

3. Pravila prevajanja

Ker so podnapisi absolutno le pomagalo pri razumevanju tujejezične video vsebine, morajo biti napisani jasno, slovensko, jedrnato in z nemotečimi elementi (pretirane pikice, smejkoti in drugo). Velikost podnapisov si sicer v začetniškemu nivoju končni gledalci sami prilagajajo, kasneje pa bodo pomembni tudi stili, velikost in barva podnapisov.

Zavedati se moramo, da določen prikaz vrstic na zaslonu v najboljšem primeru traja največ 3-4 sekunde, zato se moramo osredotočini na ustreznost in dolžino danega prevoda ter da zaobjema celoten kontekst  interakcije med likov, lika z okolico ali neosebnega pripovedovalca:

- Število črk na vrstico je omejeno: Kot omenjeno zgoraj, je tudi čas prikazovanja omejen, zato se za najboljši pregled skušajo prevajalci držati maksimalnega števila znakov (tj. črk in ločil skupaj). Svetovana največja vsota znakov je zato 27 znakov, če prevod vsebuje le eno vrstico, oziroma do 65, če gre za dve vrstici. Včasih se mejo zaradi nezmožnosti vzpostavitve celotnega kontesta tudi prekorači, vendar je smiselno čim večkrat obstati v omenjenih okvirih.
-Največ dve vrstici na podnapis (pri tem bodite pozorni na smiselno oblikovanje)
- Pri prevajanju ne uporabljajte medmetov, prevodov zvokov ali dialektičnih trenj likov, saj je dotične elemente mogoče sprejeti že poslušanje, zato kaj kmalu postanejo mašilo pri razumevanju konteksta scene iz serije ali filma.
- Stavki naj bodo prevedeni/napisani razumljivo, tudi če so zelo dolgi (mogoče jih je porazdeliti na več dialogov)
-Ustreznost prelamljanja vrstice (ko znaki presežejo število 27, jih je smiselno prelomiti po sledečem vrstnem redu:
1. ČE obstajajo v stavku vezniki (in, ko, ker, da, če, sicer, potem ko, kljub temu, …), prelomite vrstico pred njimi, vendar pazite, da bo celoten prevod smiselno oblikovan (nobena izmed dveh vrstic naj ne presega 35 znakov, sicer prelomite po “pravilu pravokotnika”.
Kaj je pravilo pravokotnika?
Pravilo pravokotnika opisuje obliko prevoda, po katerem gledalec najlažje v (omejenem) času prebere vrstici. Ko število znakov preseže število 27, in jih moramo zatorej po prvem pravilu prelomiti v dve vrstici, kodekst pravokotnika od nas zahteva, da gledalcu podamo najlažje možno prebiranje v tej obliki. Dokazano je bilo, da dve vrstici najlažje preberemo, če sta enakih dolžin (če ne verjamete, poskusite sami). A kot sami dobro vemo, je v realnosti prevod težko uskladiti na dejansko postavitev pravokotnika, zato se poslužujemo t.i. piramide, kjer postavimo besedo ali dve več v spodnjo vrstico, da imata vrstici obliko piramide in branje postane razumljivejše.
2. ČE v vrstici ni veznikov, se poslužujemo pravila pravokotnika.
- Nikoli se ne omejujte na znanje iz Pravopisov, SSKJ-ja in modernih jezikovnih knjig. Jezik je živo komunikacijsko sredstvo in se s tem ves čas razvija, zato bodite fleksibilni in se ne bojte iznajti novih, smiselnejših prevodov in besed. Ostanite mladi in razigrani, kot jezik.
- Bodite ustvarjalni, ne omejujte se le na en slog pisanja, saj ima tudi vsak anime svoj slog podajanja zgodbe.
- Nikoli ne prevajajte fraz, rekel in podobnih stvačnih razigrank dobesedno, ampak najprej preverite, ali morda že obstaja prevod v slovenskem jeziku. Če le-ta ne obstaja, skušajte čim smiselnejše prevesti dano frazo, ki bo imela vse elemente prvotne (rime, igra črk, besed, igra socialnih, zgodovinskih, internetnih rekov…)
- Vedno prevajajte v skladu s kontekstom, ki ga vidite pred seboj, na zaslonu, ne omejujte se le na dan prevod (če prevajate iz jezika, ki ni govorni jezik, pri tem gre največkrat za angleščino).

Najpogostejše napake, ki jih prevajalci počnejo/mo (s popravki).

4. Ogled animeja s podnapisom in popravljanje napak

Vsak izdelek je potrebno večkrat pregledati, četudi ste še tako prepričani v njegovo kvaliteto. Poglejte z lastnimi podnapisi celoten film, pošljite jih prijatelju, ki naj ga še enkrat pogleda… Priporočljivo pa je iti skozi “spellchecker”, ki ne uide tudi najbolj drobnim napakam. Sicer spellchecker ne preveri, če ste pravilno naslovili moške in ženske v dialogih, bodo pa vsaj typoti odpravljeni.

Ko najdemo napake, se vrnemo k naši skripti in pomanjkljivemu dialogu ter ga popravimo. Bolj izkušeni bodo tudi na podlagi samega dogajanja v videu presodili, da pa podnapis ne izraža iste vsebine.

5. Shrani, pošlji in se pohvali!

Spodbujamo vsakršne prevajalce animejskih TV serij in filmov, da nam na naslov sloanime@gmail.com pošljejo svoje končne podnapise, katere bomo z največjim veseljem uvrstili v našo največjo bazo slovenskih podnapisov animejev v Sloveniji.

//Spisano s pomočjo Si-Subs osebja NarutoTheTranslator

A si ti tudi eden izmed fanov, ki gre skozi vsakotedenski, ali še slabše, vsakodnevni ritual prečesavanja torrent seznamov, z namenom izločitve tistih naslovov, ki te zanimajo?

Se ti zdi to monotono početje rahlo neumno, ker med imeni posameznih epizod razen nekaj spremenjenih številk ni neke bistvene razlike? Se na določen interval zmotiš in dol-potegneš epizodo, ki si jo že videl? Se ti enostavno ne da več klikat? Ti problemi so vsaj do neke mere rešljivi, če imaš dosti časa prižgan računalnik z internetno povezavo in predvsem za release-e tistih fansub skupin, ki subajo dolgo trajajoče animeje in jim gre zaupati, da bodo pri izdajanju konsistentni kar se tiče imen torrent-ov ter tudi rednega izdajanja slednjih. Če te zanima, kako avtomatizirati dol-jemanje vsebine s spleta ob pomoči uTorrent-a in RSS feed-ov, beri dalje.

Vse kar bom opisal tukaj, se nahaja tudi v dokumentaciji omenjenega programa. Če uporabljate kakšnega drugega odjemalca, ni izključeno, da tudi ta podpira podobno funkcionalnost. Preberite navodila za uporabo.

Naprej moramo najti spletno stran, ki zbira torrent-e in ponuja tudi RSS vir svoje vsebine. V mojem primeru gre za stran nyaatorrents, URL naslov njihovega feed-a je http://www.nyaatorrents.org/?page=rss. RSS je ena taka fina zadeva, ki omogoča spremljanje takšnih in drugačnih seznamov na enem mestu, v tem primeru seznama novih imen torrent-ov (oziroma kar linkov do njih samih), kar je najbolj pomembno pri njih pa je to, da se jih da na enostaven način obdelovati v odjemalnih aplikacijah, ki se jim na fancy način pravi ‘RSS agregatorji’ (*crowd goes woooow~*). Verjetno vam ni tuja Firefox-ova implementacija slednjega.

Odprite uTorrent in kliknite [Datoteka > Dodaj vir RSS...] ter intuitivno izpolnite polje [URL vira], hkrati izberite opcijo [Ne prenašaj vseh vnosov samodejno.], razen če želite, da vam program od klika na gumb [V redu] dalje, sam od sebe prenese celoten Internet po vsaki njegovi spremembi. Po želji v drugo tekstovno polje vpišite ime, ki bo novi RSS vir predstavljalo ter potrdite dialog. Voila. Uspešno smo dodali nov RSS vir, kar je opazno tudi v razdelku [Viri] na uporabniškem vmesniku vašega odjemalca. Če kliknemo na novo dodani vir, se nam v statusnem predelu vmesnika, kjer so ponavadi navedeni torrenti, prikaže vsebina celotnega Interneta. Nič kaj preveč impresivno, če upoštevamo to, da sama spletna stran nyaatorrents omogoča iskanje in filtriranje vsebine na njej, tukaj pa nam našteje zgolj vse. Zato pa lahko uTorrent sam obdela vsak nov vnos na tem seznamu in, če mu tako ukaže njegov gospodar (to ste vi), avtomatizirano dol-vzame vsebino na katerega kaže torrent, katerega ime na seznamu, se ujema sfiltrom, ki ga boste ustvarili v naslednjem koraku (uh, oh.. O_O). Lahko pa tudi cel Internet.

Izberemo [Možnosti > Prejemnik RSS] ali v slogi stisnemo [CTRL+R], če nismo preveč šarili po nastavitvah bližnjic čez tipkovnico. Odpre se dialog, ki predstavlja bistvo mojega prispevka. Tukaj se skriva vsa poganska čarovnija, ki nam omogoča dol-kradenje vsebine, ne da bi za to še sami vedeli in to točno tiste vsebine, ki ste si jo izbrali (lahko pa potegne dol tudi cel Internet). uTorrent namreč s pridom izkorišča lastnost med sabo podobnih znakovnih nizov (stringov, sekvenc znakov, besed, povedi oziroma česarkoli, kar lahko preberete ali zapišete v tekstovno datoteko), da se lahko ti grupirajo pod skupno enoto, ki se ji reče filter. Vsak filter je definiran s pravilom, ki pove, kateri nizi znakov se mu lahko prilegajo in kateri niso sprejemljivi (predstavlja množico vseh možnih sprejemljivih nizov). uTorrent sicer ponuja zelo okrnjeno različico takšne enote, pa vendar dovolj močno, da jo lahko s pridom izkoristimo tudi mi. Niz *One?Piece* recimo predstavlja vse znakovne nize, ki nekje v sebi vsebujejo kombinacijo besed one in piece v tem vrstnem redu, med njima pa znak, ki se pojavi natančno enkrat. Primeri nizov, ki se prilegajo zgornjemu filtru so:

‘one piece’, ‘oNe.PIece’, ‘>:One_Piece.ebil.virus.com’, ‘[smth_awsome]One Piece 1057[720p].mkv‘, itd.

Zvezdica torej predstavlja karkoli ali nič (dobesedno), vprašaj pa eno pojavitev katerega koli znaka, ki pa se mora pojaviti natančno enkrat. Poleg teh dveh divjih kart, kakor bi najbrž angleško besedo ‘wildcard‘ prevedel stric google, omogoča uTorrent še znak | (pokončna črta, najbrž ALTGR+W na vaši tipkovnici), ki pomeni alternativo, torej kombinacija pred to črto ali kombinacija za to črto, kot je recimo niz *[480p]*|*[720p]*, ki se lahko prilega nizu znakov, ki nekje v sebi vsebuje [480p] ali [720p]. Zvezdice na začetku in na koncu niso obvezne, ampak to pomeni, da se mora niz začeti z znakom, ki se nahaja na začetku vašega filtra oziroma končati z znakom, ki je v filtru zadnji. Dovolj o tem. IMO so za učenje najboljši primeri in tukaj bom naštel nekaj konkretnih (vsak v svoji vrstici, prva zvezdica ni nujna, zadnja je, ker se tam nahaja končnica datoteke, prav tako niso nujni vprašaji namesto presledkov, je pa tako zadeva bolj berljiva in odporna na napake):

*[Freeze-subs]?Dragon?Ball?Kai?*?[720p][????????]*
*[yibis]_One_Piece_*_[720p][????????]*
*[HorribleSubs]?Fairy?Tail?-?*?[720p]*
*[ELEMENT]_Bleach_*_[????????]*
*[HorribleSubs]?Naruto?Shippuuden?-?*?[720p]*

Ti primeri so do sedaj zame delovali. Nekaj takšnega torej vstavimo v polje [Filter] v odprtem dialogu, po tem ko v njem kliknemo na gumb [Dodaj]. Poleg gumba [Izbriši] je tam še gumb [?], ki služi za testiranje filtra. Z njegovo pomočjo, lahko izpilite svojo tehniko ustvarjanja filtrov, tako da skušate napisati takšne, ki vam vrnejo zadetke iz trenutnih vnosov na seznamu izbranega RSS vira. Pred testiranjem odkljukajte vsa potrditvena polja v dialogu in potrdite samo polji [Filter se namesto z očiščenim ujema z izvornim imenom] ter [Ne začeti prenosov samodejno]. Prvi izklopi uTorrent-ov nadvse premeteni sistem predpriprave imen torrent-ov, ki ne deluje sploh, razen za specifične primere, drugi pa pred dol-potegi zahteva vašo ročno potrditev, za vsak slučaj. Za popolni avtomatizem odkljukajte še slednjega.

Izbrati morate še mesto, kamor naj se vam vsebina shranjuje, ime RSS vira iz katerega želite filtrirati zadetke, kvaliteto (pustite na vse), ter najmanjši interval, po katerem se vir spet začne preverjati s tem filtrom (slednji trije se izberejo iz spustnih seznamov predhodnik ponuja dialog za izbor imenika). Preostalo je še polje [Brez], ki vsebuje filter z vsebino, ki se ne sme pojaviti v imenu in je najbrž nepotrebno. Druge elemente dialoga lahko mirno ignorirate ali pa si v dokumentaciji preberete čemu služijo. To je vse kar je potrebno postoriti, da vam uTorrent od sedaj naprej sam klika po spletni strani nyaatorrents.

Še en nasvet: ker torrent-i na nyaatorrents hitro odletijo s seznama, saj je ta omejen na določeno velikost (tisto kar vidite tekoči strani), uporabniki pa nove dodajajo s svetlobno hitrostjo, se vam bo mogoče izplačalo, če že pred dodajanjem njihovega RSS vira, tega rahlo oklestite in osredotočite. Link do RSS vira na omenjeni strani je namreč dinamičen in se spreminja s tem, ko surfate po njej. Tako lahko dobite RSS vir, ki vsebuje samo ‘english translated anime‘ (http://www.nyaatorrents.org/?page=rss&catid=1&subcat=37), če najprej to opcijo izberete na strani in nato kopirate link do RSS vira. Če ste še malo bolj iznajdljivi, lahko ustvarite RSS vir, ki se nanaša zgolj na en animejski naslov ali fansub skupino! Tako vam uTorrent-a ni potrebno imeti zagnanega ravno vsako sekundo, saj bodo posamezni vnosi RSS vira na njem ostali dlje.

V navedenih filtrih so lahko napake, če najdete kakšno, povejte (tudi sam jih še testiram).

o/ in ne potegnite dol celotnega Interneta.

—–
Članek ima ~1022 besed.

Varovanje zbirk in s tem ohranitev njihove vrednosti in materialnega stanja je pogosto zanemarjen del zbiranja stripov. Ker je kupovanje in zbiranje stripov zelo mlada dejavnost v Sloveniji in je zato na tem področju še veliko nepoznanega, sem se odločil napisati krajši prispevek na to temo.
Osebno imam izkušnje s tem že nekaj let. Bolj resno pa sem se spustil v to dejavnost šele zadnje leto. V tem času sem se mnogo naučil o varovanju in ohranjanju papirnatih izdelkov. Celo v službi sem uspel uvesti določene prijeme pri arhiviranju (in s tem pridobil povišico ter nagrado, yay!~ XD).

1. Tehnični in ekonomski vidik

1.1 Zakaj varujemo?

Stripe varujemo, da se ne bi poškodovali. Ponavadi je to iz navezanosti do določene serije, izvirno pa se to počne iz ekonomskega vidika.

Ekonomski vidik normalnim bralcem in zbiralcem »za hobi« ne pomeni veliko. Bom pa vseeno napisal primer le tega.

Odlično ohranjen zvezek ima višjo vrednost kot slabo ohranjen (isti) zvezek (ma ne…). V ZDA, kjer so kriteriji veliko bolj strogi, lahko vrednost enakega zvezka hitro pade že zaradi majhnega ušesa na listih, porumenelih strani itd.
Naj podam nekaj primerov. Če vas ne zanima ta vidik, lahko kar preskočite naslednja dva odstavka.

Prvi pojav Spidermana, torej “Amazing Fantasy” št. 15, ima v stanju “Good” (2.0 na lestvici) vrednost $ 1.600. V stanju “Near Mint” (9.2 po lestvici) ima vrednost $ 44.000. Prav tako je s prvim pojavom Supermana v “Action Comics” št. 1. Za stanje “Good” je vrednost $ 40.000, medtem ko je za stanje “Near Mint” začetna vrednost $ 600.000. Da vrednost hitro pade, je dovolj že majhna praska ali zvin strani.

Že nekaj let se na drugi strani mlake vedno bolj uporablja sistem ocenjevanja ohranitve, ki ga je uvedla specializirana firma iz tega področja (CGC). Ocenjevanje uporablja skalo od 0 do 10, kjer 10 pomeni čisto perfektnost.
Zvezki v rangu med 9.2 in 10 lahko imajo tudi do 20-kratno vrednost “Near Mint” (do 9.2) zvezka. To je po uradnem katalogu uporabljenem na Overstreet trgu.

1.2 Proti čemu varujemo?

a) UV žarki; torej sonce ali UV sevajoče žarnice
b) voda; ta ne pride samo padajoč z vrha, zato ni dobro imeti zvezkov na tleh
c) prah
d) vlaga
e) visoke temperature
f) žuželke in majhne xilofage živalice, ki se prehranjujejo z lesom ali papirjem
g) pred samim seboj!
Verjetno se sprašujete, kaj mislim z zadnjo točko. Barvne platnice vsebujejo kisle snovi, ki lahko reagirajo med seboj ali z drugimi snovmi in sčasoma zbledijo ali celo malenkost spremenijo barvo.

1.3 Kaj uporabiti za varovanje?

Najboljša rešitev je uporaba trdih vrečk iz Mylarja. To je polimerna snov, ki je 100% odporna proti kislinam, oljem, vodi in drugim snovem. A ta stane. In to ne malo. Ponavadi se ga uporablja samo za najvrednejše stripe. Mylar poznamo tudi kot prozorno membrano v PET embalažah, na primer za mleko.
Kot standardna materiala se zato uporabljata predvsem dve snovi: polipropilen/polipropen in polietilen. Ti dve snovi imata enake odpornosti proti kislinam (zelo dobre) in se razlikujeta samo po trdoti in prozornosti, pri čemer je polipropilen/polipropen boljši. Vrečke iz teh materialov naj bi se praviloma menjale vsake 3 leta. Po tem obdobju se varovalne lastnosti počasi izgubljajo.
Ena izmed snovi, ki se jih pogosto vidi na sejmih in se je je potrebno izogibati, je PVC. To velja za vse papirnate izdelke na splošno.

Še ena praksa pri ohranjanju stripov so oporni kartončki. Njihov namen je varovanje vogalov in robov in zaščita pred prepogibanjem. Pri tem pa je potrebno biti pazljiv.
Namen shranjevanja v vrečkah je varovanje pred kislimi snovmi. Če v vrečko vstavimo kartonček, ki vsebuje kisle snovi, izniči namen le te. Kartončki lahko vsebujejo različne kisle snovi, ki so ostale iz proizvodnih trakov (npr. pri beljenju se uporablja klor). Zato je pred uporabo ali nakupom vedno potrebno preveriti sestavo.

2. Izkušnje

Zdaj pa malo mojih osebnih izkušenj.

V Evropi je najbolj razširjena uporaba vnaprej narejenih vrečk. Te so najrazličnejših dimenzij (narejenih za aktualne formate zvezkov) in izdelovalcev. Najbolj razširjene so takšne s samolepilnim trakom za lažje zapiranje in odpiranje.
Vrečke si lahko naredimo tudi doma. V trgovinah se prodajajo različne vrečke za shranjevanje hrane. Najbolj enostavno je, da kupimo vrečke iz ustrezne snovi (ne PVC!) in shranimo zvezke vanje. Še bolje je, če imamo strojček za “varjenje” vrečk in si jih prikrojimo po meri.

Sam sem pričel uporabljati vrečke zaradi visoke vlage in temperature v sobi med poletjem. Začel sem z običajnimi vrečkami za hrano, ki sem jih zvil in polepil z lepilnim trakom, da so bile po meri zvezku. Nakar sem odkril, da imamo doma neuporabljen “varilni” strojček! To je bila prva revolucija. Naslednja je bila avgusta 2009, ko sem namesto doma narejenih vrečk začel uporabljati kupljene vrečke iz polipropilena/polipropena.

Vrečke, kartončke in škatle za stripe sem poznal že od prej, predvsem s sejmov. Tam se lepo vidi, kdo ceni in zna ravnati z zvezki. Večina prodajalcev praviloma uporablja predvsem namenske škatle (nimajo posebnega varovalnega namena, zato jih nisem opisal) in občasno vrečke za bolj vredne zvezke in zvezke uvožene z Japonske. Ni pa to vedno res. Najdejo se tudi taki, ki ne gledajo niti malo na zaščito.
Uporaba se recimo opazi pri manjših stojnicah, kjer se nahajajo ljubiteljske skupine in podobna društva. Ti imajo večji del ponudbe lepo zapakirane (lahko se jih vzame ven za ogled) in vrečko tudi dobiš zraven pri nakupu.

Napisal Xeynaar za Slochan 08

Vsak ljubitelj animejev in tudi mang se prej ali slej sreča z japonsko pisavo. Naslednji vodič pojasni, kako v okolju operacijskega sistema Microsoft Windows XP vnašati japonščino.

Priprava

Najprej se prepričajte, da imate:

1. Delujoč računalnik s periferijo
2. Nameščen Windows (Vodič je pisan specifčno za Windows XP Professional, vendar se postopek v drugih različicah ne razlikuje dosti.)
3. Windows namestitveni CD

Postopek

1. Odprite Control Panel – Regional and Language Options. Na zavihku “Languages” obkljukate “Install files for East Asian languages” in potrdite s klikom na “Apply.” Windows bo zahteval namestitveni CD, zato ga vstavite.
   
2. Kliknite “Details…”, da odprete:
   
3. Kliknite “Add…”, izberite “Japanese” in potrdite z “OK.”
   
4. Kliknite “Language Bar…”, izberite naslednji dve možnosti in potrdite z “OK.”
   
5. Odprite še zavihek “Advanced” in se prepričajte, da možnost “Turn off advanced text services” NI obkljukana.
6. Potrdite vse spremembe z “Apply” oz. “OK” in zaprite odprta okna.
7. Če je jezikovna vrstica še vedno zasidrana v taskbaru (spodnja vrstica, kjer je meni Start in ura), jo kliknite in izberite “Show the Language bar”, da vam jo prestavi na namizje. Povlecite si jo na neko priročno mesto (npr. ob zgornji rob).
   

Uporaba

Za vsak zagnan proces je privzeti vnosni jezik slovenščina – “SL Slovenian”. Če želite v določeni aplikaciji vnašati japonščino, aplikacijo najprej odprete in potem izberete kot vnosni jezik japonščino – JP Japanese. Primer za Notepad:

1. Zaženete Notepad
2. Kliknete vrstico z jeziki in izberete japonščino – “JP Japanese.”
   
3. V vrstici se pojavi kar nekaj dodatnih možnosti. Kliknite “Input Mode” in izberite “Hiragana” (pazite, da je aktivno okno Notepad, sicer spreminjate nastavitve trenutno aktivni aplikaciji).
   
4. Sedaj lahko vnašate japonščino (dodatno razloženo v nadaljevanju).
5. Ko želite spet vnašati domačo pisavo, preprosto v jezikovni vrstici pod “Input Mode” izberete “Direct Input” (obnaša se, kot da bi imeli angleško tipkovnico) namesto “Hiragane” oz. “JP Japanese” preprosto nastavite nazaj na “SL Slovenian”.

Na enak način spreminjate vnosni jezik tudi vsem drugim aplikacijam.

Tipkanje japonščine

• Japonščino tipkate tako, da vpisujete zloge kot na angleški tipkovnici. Besedo “Yatta” (hura) naprimer napišete tako, da nastavite vnosni jezik na “JP Japanese” ter Input Mode na “Hiragano”, in zaporedoma natipkate y-a-t-t-a. Izpis izgleda tako: やった. Če je drugače, ste najbrž napisali “z” namesto “y.” Simulirana japonska tipkovnica ima namreč zamenjani tipki Z in Y, enako kot angleška.
• Po nekaj natipkanih besedah boste najbrž hitro opazili, da preslednica ne vstavi presledka. Ko stisnete preslednico, vam Windows predlaga zamenjavo določenih zlogov s kanjijem (kitajsko pismenko). Ko izberete ustrezen kanji, stisnete enter, da potrdite vnos, nato pa lahko vstavite presledek ali tipkate naprej. Naprimer beseda hito (človek) se ne napiše s hiragano ひと　pač pa s kanjijem 人.

Napisal: Skye

Z razmahom Spleta 2, so ti. RSS viri postali del našega vsakdanjika, saj danes skoraj da ni več strani brez podpore tem standardu. V nadaljevanju bomo na hitro pogledali namen in delovanje RSSa, nato pa še uporabo.

Kaj je RSS?

RSS (različica 2.x) je kratica za Really Simple Syndication (Zares preprosto zlaganje). Najprej so RSS tokove uporabljali blogi, ki so bili nagnjeni k najnovejšim spletnim tehnologijam, največji razmah pa je doživel okoli leta 2005, ko so po njem posegle številne časopisne hiše.

RSS nam je zelo olajšal sledenje novicam, saj le te, potem ko so objavljene na strani, “zloži” v XML datoteko, ki vsebuje naslove novic, povzetke (ali celotno vsebino) in povezave do vira. Ker je oblika te datoteke standardizirana, jo znajo prebrati številni spletni in namizni programi, ki omogočajo branje RSS virov.

Prednosti RSS-ja

Zakaj bi uporabljali RSS, če lahko enostavno odpremo poljubno novičarsko stran in tam preberemo novice? Razlog, katerega opravičljivost je spet odvisna od zahtevnsti uporabnika, je preprost. RSS bralniki nam omogočajo naročanje na neomejeno število RSS tokov. Če torej naša poklicna in/ali interesna sfera zahteva sledenje novic večjemu številu novičarskih strani, je pregledovanje vsake posamezne potrata časa.

RSS tokovi zbrani v RSS bralniku so izjemno prilagodljivi, saj je možno nastaviti številne filtre (dolžina prikazanega povzetka, prikaz samo določenih virov …), omogočeno pa je tudi iskanje po njih. Pravtako že prebrane novice primerno označijo, zato ne boste nikoli izgubljali časa z večkratnim branjem istih novic.

Poleg vseh naštetih, pa imajo še eno prednost. Niso namreč omejeni zgolj na novice. RSS viri lahko vsebujejo tudi povezave do datotek, zato jih je enostavno uporabljati za vse od posodobitev programske opreme, do avtomatskega snemanja datotek z interneta, ko se le te pojavijo v RSS-jih.

RSS bralniki

Preden lahko začnemo uporabljati RSS, si poglejmo aplikacije, ki nam omogočajo njihovo branje.

Programski bralniki

Slika 1

Danes imajo praktično vsi sodobni spletni brskalniki vgrajen RSS bralnik. Običajno se lahko na RSS vire v brskalnikih naročimo preko značilne ikone na desni strani naslovne vrstice (Slika 1). Klik na prikazano ikono nam omogoči dodajanje vira med aktivne zaznamke (Live Bookmarks) v Firefoxu, oz. v vgrajen bralnik v Operi ali Safariju. Brskalnik vsakih nekaj minuti preveri naročeni vir in nas ob morebitnih novih objavah obvesti.

Na RSS tokove se lahko naročimo tudi preko namiznih programov. Vse od pojava prvih posnetkov zaslona operacijskega sistema danes poznanega pod imenom Vista, je nastalo ogromno aplikacij, ki bi nam naj poživile namizje s tako imenovanimi gadgeti. Sama uporabnost slednjih je sicer minimalna, le RSS bralniki nekako izstopajo. V kolikor še vedno vztrajate na starejših različicah Windowsa, vam podobno funkcijonalnost nudi brezplačno Googlovo namizje.

Za Linuxaše podobnih programov obstaja na tone. Avanturisti, ki ste že presedlali na najnovejše KDE namizje 4, že imate na voljo nativne plazmoide, za starejši KDE obstaja priljubljena SuperKaramba, za Gnome pa gDesklets.

Poleg teh igrač obstajajo tudi ločeni programi za branje RSS virov, kot so RssReader za Windows in Akregator za Linux. Za več programov poskusite poiskati RSS feed reader na Googlu.

Spletni bralniki

Na spletu so RSS viri lahko zbrani na dva načina.

En način je z agregatorjem, ki ga nadzoruje ena oseba/organizacija in na katerem so zbrani RSS viri z enega področja. Med te spadajo ti. Planeti. Uporabljajo jih predvsem razvijalci Odprte kode, izgledajo pa kot blog na katerem so zbrane vse zadnje novice, ki so jih prijavljeni uporabniki objavili na svojih blogih; RSS tokovi posameznih blogov so zbrani v Planetu. Primer takšnega agregatorja je Nakama Britannica Portal.

Slika 2

Drug način pa je zbirka RSS virov, ki si jo uporabnik ustvari sam. Eden najboljših spletnih bralnikov je pravgotovo Google Reader, ki uporabnikom z Googlovim računom omogoča enostavno spremljanje poljubnih RSS virov. Če še nimate Googlovega računa, si ga lahko ustvarite tukaj, z njim pa lahko uporabljate vse storitve, ki vam jih Google ponuja. Za dodajanje RSS vira v Readerju kliknite Add subscription (Slika 2).

Za obiskovalce SloAnime portala smo na dno strani postavili gumb, ki vas samodejno popelje na stran za dodajanje našega vira v Google Reader (Slika 3).

Slika 3

Zaključek

Namen članka je predvsem obvestiti nevešče uporabnike o bolj ali manj sodobnih tehnologijah, ki so se pojavile z nastankom Spleta 2. Predstavljeni načini uporabe RSSja so le najosnovnejši. Tehnologija nam omogoča še veliko več, vodiče, kako pa jo kar najbolje izkoristiti, pa priporočam da poiščete na Googlu. Tudi Wikipedia ima precej dobrih člankov na to temo.

Napisal: Skye

BitTorrent protokol je bil razvit leta 2001. Od takrat je postal eden najbolj priljubljenih p2p izmenjevalnih protokolov, saj izjemno reducira skupno pasovno širino potrebno za prenos datoteke od vira do uporabnikov. .torrent so majhne datoteke, ki vsebujejo informacije o sledilnih strežnikih in podatkih, ki se prenašajo po BitTorrent protokolu. Vse kar moramo storiti je, da omenjeno datoteko odpremo s katerim izmed mnogih BitTorrent odjemalcev. Ti na internetu poiščejo druge uporabnike, ki si izmenjujejo enako datoteko, in jo pretočijo k nam.

Nekateri odjemalci

Vsi sledeči odjemalci podpirajo kriptiranje prenosa.

• μTorrent – Zagotovo eden boljših, če ne najboljši odjemalec za Windows. Odlikuje ga ogromno število funkcij v eni sami dobrih 200kB veliki datoteki.
• Azureus – Platformsko neodvisen odjemalec spisan v Javi.
• KTorrent – Najboljši odjemalec za KDE namizja v Linuxu. Zadnja različica za KDE 4 še posebej navduši z odličnim vmesnikom.

Nastavitve

Da bi BitTorrent kar najbolje deloval, je potrebno opraviti določene nastavitve. Le te se razlikujejo od računalnika do računalnika, od odjemalca do odjemalca, zato ne morem podati točnih navodil.

1. Nastavitve Windowsa
   • Med programe v Control Panel – Windows Firewall – Exceptions dodajte svoj BitTorrent odjemalec.
2. Nastavitve odjemalca
   • Omogočite kriptiranje (encryption).
   • Nastavite naključna vrata med 30000 in 60000 (Port for incoming connections).
   • Omogočite uPnP in NAT-PMP port mapping.

Če se na internet povezujete preko usmerjevalnika (router) morate na njem omogočiti uPnP (Universal Plug and Play), ali posredovati vrata na svoj računalnik v omrežju. V statusu omrežnih povezav poglejte, kakšno številko imate za IP Naslov (IP Address), nato pa v administrativnem vmesniku na usmerjevalniku poiščite NAT (Network Address Translation) nastavitve. Kot zunanja in notranja vrata (port) vnesite isto številko, kot ste jo določili v BitTorrent odjemalcu, za IP Naslov pa vnesite številko, ki ste jo našli v statusu omrežnih povezav.

Prenos avtorsko zaščitenih vsebin je kazniv.

Napisal: Skye

Ta prispevek bo pojasnil postopek, kako pridobiti datoteke z XDCC botov. Te lahko najdete na IRC kanalih vseh spodobnih fansub skupin.

Ste zadovoljni s torrenti, zakaj bi torej menjali način pridobivanja epizod? – Ni vam treba. Torrent batch cele serije je pogosto bolj priročen, a včasih določenih animejev skupina več nima na trackerju, je malo ali nič seederjev, poleg tega je downloadanje preko IRCa (DCC) varneje, saj ne kažete svojega IPja celemu svetu, kot pri torrentih. Pri obeh lahko nadaljuješ, kjer si prekinil, hitrost pa je odvisna od bota in zasedenosti.

Postopek

Če uporabljate mIRC, ga zdaj zaženite, pojdite v Tools – Options (Alt+O) in pod DCC – Ignore v spustnem meniju izberite Disabled ali Ignore only, odkljukaj Turn ignore back on in pritisni OK.

Zdaj pa k enostavnemu delu. Najprej morate vedeti kaj sploh hočete, torej kateri anime, katero epizodo in od katere skupine. Za ta vodič sem izbral prvo epizodo Zero no Tsukaima II od Froth-Bite. Predvidoma, da ne poznam naslova njihove spletne strani, kljub ponavadi zelo očitnim URLjem, si pomagam z Googlom ali pogledam na anidb. Pri slednjemu je že na strani skupine napisano ime njihovega irc kanala, kateremu se pridružim.

Če iščete kaj sveže izdanega je za to epizodo v temi – topicu kanala že verjetno napisan sprožilec – trigger (npr. !znt01) katerega vpišete v kanal, da se ti izpiše ukaz, katerega le prekopiraš in pritisneš enter. Druga možnost je, da bo v topicu napisano le ime bota in številka pod katero je ta datoteka (npr. ZnT2 ep01: KrenBot #34), saj sta to edina podatka, ki ju potrebuješ. Komanda se glasi: /msg [ime_bota] xdcc send #[številka_paketa], torej v tem primeru bi na kanal napisal “/msg KrenBot xdcc send #34″. S tem ukazom vas KrenBot postavi v vrsto, oz. če vrste ni, vam takoj pošlje zahtevano datoteko. Sledi le še izbira kam želite datoteko shraniti in klik na gumbek Accept.

(Zgornji primeri so namišljeni, npr. #Froth-Bite nima nobenega od navedenih podatkov v topicu, zato berite dalje.)

Ker imajo teme na kanalih lahko le določeno število znakov, ne morejo vsebovati podatkov za vse datoteke, ki so na botih, zato so tu priročni seznami, do katerih najdete pot v meniju na spletni strani skupine (išči besede: xdcc, bots, list), URL je ponavadi tudi v topicu kanala, ponavadi pa ga vsakih nekaj minut napišejo boti tudi na kanalu. Če želite na ircu preveriti katere vse datoteke vsebuje določen bot, uporabite ukaz: /msg [ime_bota] xdcc list. Boti določene fansub skupine bodo ponavadi pred vzdevkom imeli okrajšavo imena skupine (npr. F_B|CD-Pengu) in bili višje na seznamu obiskovalcev kanala.

Na kratko:

1. Pridružite se kanalu fansub skupine.
2. V topicu kanala ali na spletni strani pogledate na katerem botu in pod katero številko je iskana datoteka.
3. Napišete /msg [ime_bota] xdcc send #[številka_paketa] v kanal in pritisnete Accept.

Napredno/nepotrebno: z ukazom !list na kanalu, se bodo javili vsi prisotni boti in napisali svoje podatke, s @find [ključne_besede] pa lahko iščete po vseh prisotnih botih (najprej poglejte topic, če uporaba teh ukazov morda na kanalu ni prepovedana).

Pri mangah se začetnih korakov lahko izognete, saj se bolj ali manj vse najdejo na kanalu #lurk na strežniku irc.irchighway.net. Poglejte spletno stran na gotlurk.net (ali thelurker.net za H vsebine) in v iskalno polje vpišite željen naslov. Dobili boste seznam botov in paketov, katere uporabite na zgoraj opisan način.

Za pridružitev na kanal #lurk je potrebno imeti registrirani nickname:

1. V statusno okno napišite /ns REGISTER vasegeslo vas@email.com. Po e-mailu dobite navodila za aktivacijo.
2. Vsakič, ko se prijavite na omrežje, kjer imate registriran nickname, se morate prijaviti z ukazom /ns IDENTIFY vasegeslo. Proces lahko avtomatizirate. V mIRCu tako, da ta ukaz dodate na seznam v Connect – Options – Perform.

Napisal: ay

Datoteke, ki jih snamemo z interneta, se lahko med prenosom poškodujejo. V kolikor gre za poškodovane video datoteke, se te med predvajanjem ustavljajo, ali pa sploh ne delujejo. Da bi se prepričali, ali se je datoteka med prenosom poškodovala, ali pa gre za težavo na naši strani, je večini prenosljivih vsebin dodana vrednost, s katero lahko preverimo pristnost. Te vrednosti se izračunajo na podlagi zaporedja bitov v datoteki. Dve različni datoteki nikakor ne moreta imeti enake vrednosti, zato se lahko hitro prepričamo, ali je sneta datoteka res identična izvirni.

Fansubberji za epizode animejev večinoma uporabljajo Cyclic Redundancy Check (CRC). Vrednosti, ki jih generirajo s CRCjem, ponavadi vstavijo na konec imena datoteke med oglata oklepaja [ in ].

Primer:
[SS-Eclipse] Shakugan no Shana Second – 18 (1280×720 h264) [4C26055C].mkv – 4C26055C je CRC vrednost.

Če se torej pojavijo težave s predvajanjem določene epizode, najprej preverimo, ali posedujemo celovito datoteko. Za izračun CRC vrednosti obstaja cel kup programov. Eden izmed njih je eXpress CheckSum Calculator, ki si ga lahko snamete tukaj (230kB, namestitev ni potrebna, datoteka pregledana z antivirusnim programom).

Kako izvesti CRC

1. Snamite si zgornji program in razpakirajte na neko priročno mesto.
2. Zaženite xcsc.exe
   
3. Kliknite “…” in izberite datoteko, ki jo želite preveriti
4. Obkljukana naj bo le izbira “CRC32″
5. Kliknite Start in počakajte, da program izračuna vrednost
6. Primerjajte izračunano vrednost z vrednostjo, zapisano v imenu datoteke
   

V kolikor se vrednosti ujemata, imate na računalniku pristno datoteko. Težave s predvajanjem ležijo drugje. Če se vrednosti ne ujemata, poskusite ponovno sneti datoteko, saj je poškodovana.

Napisal: Skye

Sedem načinov, kako spraviti animejske serije/filme na vaš večji zaslon v dnevni sobi. Od cenejših in manj kvalitetnejših, do dražjih in razkošnejših.

1. S-Video – Najcenejši in najbolj praktičen način za povezavo vašega računalnika s televizorjem. Za okrog 5€ dobite 5-metrski s-video kabel, ki ga priključite na grafično kartico računalnika ali prenosnika, na drugi strani pa na TV. Z desnim klikom na namizje računalnika greste pod “properties” (na Win7 “screen resolution”) in najdete nastavitve za vaše zaslone. Če televizorja računalnik ni zaznal sam, ga morate malo spodbuditi. Zdaj pa vse to še v sliki.

Ker po S-Video kablu (čeprav ima rdeče/bela činča) ne potuje zvok, morate priskrbeti še dodaten kabel iz vaše zvočne kartice računalnika do tistih rdečo-belih kontaktov. Namreč, rumena barva je za VIDEO, rdeča/bela za ZVOK. Cena je okrog 2-3€. Lahko pa navijete zvok na svojem računalniku, da se bo vse slišalo do vaše dnevne sobe (ali kjerkoli že imate TV). =)

OPOZORILO: Pri S-Video je potrebno biti pozoren na število luknjic, ki jih obe napravi imata; tudi če jih ima ena več kot druga, bodite pri nakupu pozorni, da vzamete 4-pinski S-Video kabel. Običajno imajo grafične kartice več luknjic, vendar so tiste dodatne čisto nepotrebne za S-Video. Še enkrat ponavljam – “4-pinski S-Video”

2. VGA na VGA – Ta vrsta povezave je najbolj enostavna in fenomenalna, če imate recimo prenosnik (enako velja za namizni računalnik) le z VGA izhodom ter HDTV televizor z VGA vhodom. Taki televizorji niso precej pogosti, vendar se splača preverit pri vašem, če to ima. Povezava je mnogo kvalitetnejša od S-Videa. “VGA kabel M-M” vas bo stal okrog 7-8€. Vseeno pa boste morali za zvok kupiti še dodatni kabel za okrog 2-3€.

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika.

OPOZORILO: Nekateri televizorji imajo servisni priključek zelo podoben VGA standardu, zato res dobro preverite, če je vhod namenjen računalniškemu signalu – najhitreje preko knjižice z navodili.

4. DVI na DVI - Podobno kot pri VGA, nekatere televizije omogočajo priklop računalniškega video izhoda – tokrat DVI (Digital Visual Interface), ki je mnogo kvalitetnejši od prej naštetih. Tudi v tem primeru mora vaš računalnik in televizor omogočati priklop preko tega kabla. Kabel je malce dražji od VGA kabla.

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika.

5. DVI na HDMI / HDMI na HDMI – To je najnovejša visoko-kvalitetna tehnologija in do-want povezava med vašim računalnikom in televizorjem. HDMI podpira resolucije 1920×1080 in mogoče celo več, tako lahko na svojem TVju gledate polno HD ločljivost. Seveda je tukaj nekaj pogojev – vaš računalnik mora biti sposoben predvajati HD vsebine že na lastnem zaslonu, imeti mora vsaj DVI izhod (morda se kakšen že najde z HDMI) in vaš televizor mora enako podpirat HDMI priklop. Ker ima večina računalnikov vsaj DVI izhod, potrebujete iz trgovine DVI-HDMI kabel, cene se gibajo nad 20€ (za 3m+). “DVI” gre v računalnik, “HDMI” v vaš televizor. Enako velja, če vaša grafična podpira HDMI, potem kupite kabel, ki ima na obeh straneh enak priključek (HDMI).

Za zvok (AUDIO) je treba na TVju imeti rdeče-bela priključka, na drugi strani pa 3.5mm bananco, ki jo priklopimo v izhod zvočne kartice računalnika. SPLAČA pa se v reference vaše grafične kartice pogledati, če omogoča tudi prehod zvoka skozi DVI kabel. Potemtakem ne boste potrebovali še dodatnega kabla za zvok!!!

OPOZORILO: Mnogi prodajalci radi nategujejo svoje stranke z “bolj” kvalitetnimi HDMI kabli – naj vas ne zavedejo, vsi so enaki in vsi prenašajo enako kvalitetno. Najdite najcenejšo varianto.

6. DVD predvajalnik z USB – Nekateri DVD predvajalniki imajo poleg običajnega predvajanja zapisljivih DVD/CD medijev tudi podporo branja iz USB naprav – USB ključki ali zunanji diski z lastnim napajanjem. Ogled preko USBja ima dve slabi lastnosti – ves video material je potrebno predhodno pretvoriti v predvajalniku berljivega (.avi z xvid/mp3 encodiranjem) in še precej zamudno je vse skupaj. Video najhitreje pretvorite preko univerzalnega programa MediaCoder. Kjer vržete v največje okno svoj izbrani anime in poklikate nekaj nastavitev. Končni video vržete na ključek in vtaknete v predvajalnik.

OPOZORILO: USB ključ ali disk ne smeta biti v NTFS zapisu. Nujno morata biti formatirana v FAT16 ali FAT32. Opozoriti gre tudi, da nekateri predvajalniki USB vhoda nimajo za predvajanje, ampak nekakšen priklop za serviserje… preverite v navodilih, če je to to.

7. Multimedijska naprava – (WD TV …) – Še ena zelo kvalitetna povezava vaše video vsebine na TV so multimedijske naprave, ki predvajajo kakršne koli vrste video vsebin. Gre za manjše škatlice, ki jih priklopimo na televizor in preko zunanjega diska/ključka ALI brezžično/žično povezavo do računalnika pogledamo kakršno koli vsebino na njih. Boljša lastnost tega načina je, da vso vsebino upravljate iz sedeža in majhnim priloženim daljincom. Cena te naprave je od 90 do nekje 130€ (brez ali z žično/brezžično povezavo). Vašo WDTV napravo lahko povežete s TVjem preko HDMI kabla. Cene HDMI kablov so astronomske – odštejete lahko 20€ in več. Po HDMI se prenaša tudi zvok, zato drugih stroškov ni.

Če vaš televizor ne podpira HDMI priklopa, poglejte za “rumeno-belo-rdečim” priklopm. Namesto HDMI kabla raje vzemite RCA kompozitni komplet kablov. Po RCA se predvaja tudi zvok, zato drugih stroškov ni. RAZEN, če na televizorju nimate možnosti priklopa RCA kablov. Potem boste morali kupiti še SCART pretvornik (3-5€).

POZOR: Pri nakupu se pozanimajte glede WDTV Live verzije, saj omogoča mrežno povezavo z vašim računalnikom in direktno gledanje vsebine iz vašega trdega diska. Pri običajni WDTV napravi boste rabili USB ključek ali zunanji disk z napajanjem, na katera boste morali najprej naložiti vsebine iz računalnika.

Več o tej multimedijski napravi posnifajte tukaj.

NOVO! 8. Mobilni aparat s MHL priključkom – povsem nov način priklopa vaše male telekomunikacijske+multimedijske naprave na TV aparat preko posebnega MHL-HDMI kabla (microUSB na HDMI). Kabel najdete preko tujih spletnih trgovin, stal pa vas bo približno 15€ (pri nas 30€). Mobilni aparat omogoča predvajanje VSEH video datotek (tudi 1080p) zato je to še ena alternativa za gledanje videa na televiziji.

Funkcijo smo testirali z mobilnim aparatom Samsung Galaxy S2!

————————————————————————————————————————-

Če imate še vedno težave, česa ne razumete ali imate še kakšen predlog za gledanje animejev na TVju…. GO HERE AND SPEAK!