Varovanje zbirk in s tem ohranitev njihove vrednosti in materialnega stanja je pogosto zanemarjen del zbiranja stripov. Ker je kupovanje in zbiranje stripov zelo mlada dejavnost v Sloveniji in je zato na tem področju še veliko nepoznanega, sem se odločil napisati krajši prispevek na to temo.
Osebno imam izkušnje s tem že nekaj let. Bolj resno pa sem se spustil v to dejavnost šele zadnje leto. V tem času sem se mnogo naučil o varovanju in ohranjanju papirnatih izdelkov. Celo v službi sem uspel uvesti določene prijeme pri arhiviranju (in s tem pridobil povišico ter nagrado, yay!~ XD).
1. Tehnični in ekonomski vidik
1.1 Zakaj varujemo?
Stripe varujemo, da se ne bi poškodovali. Ponavadi je to iz navezanosti do določene serije, izvirno pa se to počne iz ekonomskega vidika.
Ekonomski vidik normalnim bralcem in zbiralcem »za hobi« ne pomeni veliko. Bom pa vseeno napisal primer le tega.
Odlično ohranjen zvezek ima višjo vrednost kot slabo ohranjen (isti) zvezek (ma ne…). V ZDA, kjer so kriteriji veliko bolj strogi, lahko vrednost enakega zvezka hitro pade že zaradi majhnega ušesa na listih, porumenelih strani itd.
Naj podam nekaj primerov. Če vas ne zanima ta vidik, lahko kar preskočite naslednja dva odstavka.
Prvi pojav Spidermana, torej “Amazing Fantasy” št. 15, ima v stanju “Good” (2.0 na lestvici) vrednost $ 1.600. V stanju “Near Mint” (9.2 po lestvici) ima vrednost $ 44.000. Prav tako je s prvim pojavom Supermana v “Action Comics” št. 1. Za stanje “Good” je vrednost $ 40.000, medtem ko je za stanje “Near Mint” začetna vrednost $ 600.000. Da vrednost hitro pade, je dovolj že majhna praska ali zvin strani.
Že nekaj let se na drugi strani mlake vedno bolj uporablja sistem ocenjevanja ohranitve, ki ga je uvedla specializirana firma iz tega področja (CGC). Ocenjevanje uporablja skalo od 0 do 10, kjer 10 pomeni čisto perfektnost.
Zvezki v rangu med 9.2 in 10 lahko imajo tudi do 20-kratno vrednost “Near Mint” (do 9.2) zvezka. To je po uradnem katalogu uporabljenem na Overstreet trgu.
1.2 Proti čemu varujemo?
a) UV žarki; torej sonce ali UV sevajoče žarnice
b) voda; ta ne pride samo padajoč z vrha, zato ni dobro imeti zvezkov na tleh
c) prah
d) vlaga
e) visoke temperature
f) žuželke in majhne xilofage živalice, ki se prehranjujejo z lesom ali papirjem
g) pred samim seboj!
Verjetno se sprašujete, kaj mislim z zadnjo točko. Barvne platnice vsebujejo kisle snovi, ki lahko reagirajo med seboj ali z drugimi snovmi in sčasoma zbledijo ali celo malenkost spremenijo barvo.
1.3 Kaj uporabiti za varovanje?
Najboljša rešitev je uporaba trdih vrečk iz Mylarja. To je polimerna snov, ki je 100% odporna proti kislinam, oljem, vodi in drugim snovem. A ta stane. In to ne malo. Ponavadi se ga uporablja samo za najvrednejše stripe. Mylar poznamo tudi kot prozorno membrano v PET embalažah, na primer za mleko.
Kot standardna materiala se zato uporabljata predvsem dve snovi: polipropilen/polipropen in polietilen. Ti dve snovi imata enake odpornosti proti kislinam (zelo dobre) in se razlikujeta samo po trdoti in prozornosti, pri čemer je polipropilen/polipropen boljši. Vrečke iz teh materialov naj bi se praviloma menjale vsake 3 leta. Po tem obdobju se varovalne lastnosti počasi izgubljajo.
Ena izmed snovi, ki se jih pogosto vidi na sejmih in se je je potrebno izogibati, je PVC. To velja za vse papirnate izdelke na splošno.
Še ena praksa pri ohranjanju stripov so oporni kartončki. Njihov namen je varovanje vogalov in robov in zaščita pred prepogibanjem. Pri tem pa je potrebno biti pazljiv.
Namen shranjevanja v vrečkah je varovanje pred kislimi snovmi. Če v vrečko vstavimo kartonček, ki vsebuje kisle snovi, izniči namen le te. Kartončki lahko vsebujejo različne kisle snovi, ki so ostale iz proizvodnih trakov (npr. pri beljenju se uporablja klor). Zato je pred uporabo ali nakupom vedno potrebno preveriti sestavo.
2. Izkušnje
Zdaj pa malo mojih osebnih izkušenj.
V Evropi je najbolj razširjena uporaba vnaprej narejenih vrečk. Te so najrazličnejših dimenzij (narejenih za aktualne formate zvezkov) in izdelovalcev. Najbolj razširjene so takšne s samolepilnim trakom za lažje zapiranje in odpiranje.
Vrečke si lahko naredimo tudi doma. V trgovinah se prodajajo različne vrečke za shranjevanje hrane. Najbolj enostavno je, da kupimo vrečke iz ustrezne snovi (ne PVC!) in shranimo zvezke vanje. Še bolje je, če imamo strojček za “varjenje” vrečk in si jih prikrojimo po meri.
Sam sem pričel uporabljati vrečke zaradi visoke vlage in temperature v sobi med poletjem. Začel sem z običajnimi vrečkami za hrano, ki sem jih zvil in polepil z lepilnim trakom, da so bile po meri zvezku. Nakar sem odkril, da imamo doma neuporabljen “varilni” strojček! To je bila prva revolucija. Naslednja je bila avgusta 2009, ko sem namesto doma narejenih vrečk začel uporabljati kupljene vrečke iz polipropilena/polipropena.
Vrečke, kartončke in škatle za stripe sem poznal že od prej, predvsem s sejmov. Tam se lepo vidi, kdo ceni in zna ravnati z zvezki. Večina prodajalcev praviloma uporablja predvsem namenske škatle (nimajo posebnega varovalnega namena, zato jih nisem opisal) in občasno vrečke za bolj vredne zvezke in zvezke uvožene z Japonske. Ni pa to vedno res. Najdejo se tudi taki, ki ne gledajo niti malo na zaščito.
Uporaba se recimo opazi pri manjših stojnicah, kjer se nahajajo ljubiteljske skupine in podobna društva. Ti imajo večji del ponudbe lepo zapakirane (lahko se jih vzame ven za ogled) in vrečko tudi dobiš zraven pri nakupu.
Napisal Xeynaar za Slochan 08
