Delovanje in uporaba RSS virov

Z razmahom Spleta 2, so ti. RSS viri postali del našega vsakdanjika, saj danes skoraj da ni več strani brez podpore tem standardu. V nadaljevanju bomo na hitro pogledali namen in delovanje RSSa, nato pa še uporabo.

Kaj je RSS?

RSS (različica 2.x) je kratica za Really Simple Syndication (Zares preprosto zlaganje). Najprej so RSS tokove uporabljali blogi, ki so bili nagnjeni k najnovejšim spletnim tehnologijam, največji razmah pa je doživel okoli leta 2005, ko so po njem posegle številne časopisne hiše.

RSS nam je zelo olajšal sledenje novicam, saj le te, potem ko so objavljene na strani, "zloži" v XML datoteko, ki vsebuje naslove novic, povzetke (ali celotno vsebino) in povezave do vira. Ker je oblika te datoteke standardizirana, jo znajo prebrati številni spletni in namizni programi, ki omogočajo branje RSS virov.

Prednosti RSS-ja

Zakaj bi uporabljali RSS, če lahko enostavno odpremo poljubno novičarsko stran in tam preberemo novice? Razlog, katerega opravičljivost je spet odvisna od zahtevnsti uporabnika, je preprost. RSS bralniki nam omogočajo naročanje na neomejeno število RSS tokov. Če torej naša poklicna in/ali interesna sfera zahteva sledenje novic večjemu številu novičarskih strani, je pregledovanje vsake posamezne potrata časa.

RSS tokovi zbrani v RSS bralniku so izjemno prilagodljivi, saj je možno nastaviti številne filtre (dolžina prikazanega povzetka, prikaz samo določenih virov ...), omogočeno pa je tudi iskanje po njih. Pravtako že prebrane novice primerno označijo, zato ne boste nikoli izgubljali časa z večkratnim branjem istih novic.

Poleg vseh naštetih, pa imajo še eno prednost. Niso namreč omejeni zgolj na novice. RSS viri lahko vsebujejo tudi povezave do datotek, zato jih je enostavno uporabljati za vse od posodobitev programske opreme, do avtomatskega snemanja datotek z interneta, ko se le te pojavijo v RSS-jih.

RSS bralniki

Preden lahko začnemo uporabljati RSS, si poglejmo aplikacije, ki nam omogočajo njihovo branje.

Programski bralniki

Slika 1

Danes imajo praktično vsi sodobni spletni brskalniki vgrajen RSS bralnik. Običajno se lahko na RSS vire v brskalnikih naročimo preko značilne ikone na desni strani naslovne vrstice (Slika 1). Klik na prikazano ikono nam omogoči dodajanje vira med aktivne zaznamke (Live Bookmarks) v Firefoxu, oz. v vgrajen bralnik v Operi ali Safariju. Brskalnik vsakih nekaj minuti preveri naročeni vir in nas ob morebitnih novih objavah obvesti.

Na RSS tokove se lahko naročimo tudi preko namiznih programov. Vse od pojava prvih posnetkov zaslona operacijskega sistema danes poznanega pod imenom Vista, je nastalo ogromno aplikacij, ki bi nam naj poživile namizje s tako imenovanimi gadgeti. Sama uporabnost slednjih je sicer minimalna, le RSS bralniki nekako izstopajo. V kolikor še vedno vztrajate na starejših različicah Windowsa, vam podobno funkcijonalnost nudi brezplačno Googlovo namizje.

Za Linuxaše podobnih programov obstaja na tone. Avanturisti, ki ste že presedlali na najnovejše KDE namizje 4, že imate na voljo nativne plazmoide, za starejši KDE obstaja priljubljena SuperKaramba, za Gnome pa gDesklets.

Poleg teh igrač obstajajo tudi ločeni programi za branje RSS virov, kot so RssReader za Windows in Akregator za Linux. Za več programov poskusite poiskati RSS feed reader na Googlu.

Spletni bralniki

Na spletu so RSS viri lahko zbrani na dva načina.

En način je z agregatorjem, ki ga nadzoruje ena oseba/organizacija in na katerem so zbrani RSS viri z enega področja. Med te spadajo ti. Planeti. Uporabljajo jih predvsem razvijalci Odprte kode, izgledajo pa kot blog na katerem so zbrane vse zadnje novice, ki so jih prijavljeni uporabniki objavili na svojih blogih; RSS tokovi posameznih blogov so zbrani v Planetu. Primer takšnega agregatorja je Nakama Britannica Portal.

Slika 2

Drug način pa je zbirka RSS virov, ki si jo uporabnik ustvari sam. Eden najboljših spletnih bralnikov je pravgotovo Google Reader, ki uporabnikom z Googlovim računom omogoča enostavno spremljanje poljubnih RSS virov. Če še nimate Googlovega računa, si ga lahko ustvarite tukaj, z njim pa lahko uporabljate vse storitve, ki vam jih Google ponuja. Za dodajanje RSS vira v Readerju kliknite Add subscription (Slika 2).

Za obiskovalce SloAnime portala smo na dno strani postavili gumb, ki vas samodejno popelje na stran za dodajanje našega vira v Google Reader (Slika 3).

Slika 3

Zaključek

Namen članka je predvsem obvestiti nevešče uporabnike o bolj ali manj sodobnih tehnologijah, ki so se pojavile z nastankom Spleta 2. Predstavljeni načini uporabe RSSja so le najosnovnejši. Tehnologija nam omogoča še veliko več, vodiče, kako pa jo kar najbolje izkoristiti, pa priporočam da poiščete na Googlu. Tudi Wikipedia ima precej dobrih člankov na to temo.