Japonščina spada med najbolj zapletene jezike na svetu. Sama slovnica je sicer za razliko od slovenščine precej enostavna, saj se pregibajo le glagoli in pridevniki. Zaplete pa se pri pisavi, kjer se hkrati uporabljajo kar štirje različni sistemi; zlogovnici hiragana in katakana, kitajske pismenke (kanji) in latinica.
Fonetično Slovencem japonščina še kar leži. Vse besede so sestavljene iz zlogov (soglasnik + samoglasnik), izjeme so le samostojni glasovi a, i, u, e, o in n. Tako kot je v slovenščini določen samoglasnik v besedi naglašen, imajo zlogi v japonskih besedah višjo ali nižjo intonacijo. Ker se lahko višja ali nižja intonacija vleče preko več zlogov, nam včasih nekatere besede povzročajo preglavice, saj nismo navajeni več kot enega naglašenega glasu na besedo.
V japonskem sistemu pisave se lahko piše vodoravno ali navpično. Strokovna besedila in internetne vsebine so kot pri nas pisane vodoravno od leve proti desni. Navpično se piše v stolpcih, ki se pišejo in berejo od zgoraj navzdol in od desne proti levi. Tako so ponavadi pisana leposlovna dela, v revijah in časopisih pa se mešano uporabljata oba načina. Tiskovine z navpičnim tiskom se za nas začnejo na zadnji strani.
Hiragana
Hiragana je ena izmed dveh zlogovnic. Razvijati se je začela v 9. stoletju tako, da so zelo poenostavili in okroglo napisali kitajske pismenke. Takrat je veljala za žensko pisavo, saj so jo večinoma uporabljale ženske.
Danes se uporablja za zapisovanje končnic pregibnih besednih vrst, slovnične besede in polnopomenske besede, za katere ni kitajskih pismenk. Uporablja se namesto pismenk v učbenikih za otroke prvih razredov OŠ in tujce. Čeprav je možno, pisanje samo s hiragano ni običajen način zapisovanja japonščine za odrasle.
Hiragana vsebuje 46 osnovnih, 25 zvenečih zlogov in 21+15 zlogov z mehčanimi soglasniki. Celotno preglednico si lahko pogledate tukaj.
Katakana
Sočasno s hiragano je nastajala tudi katakana, le da so pri slednji vzeli del pismenke in ga zapisali kot samostojen znak. Zaradi tega je bolj oglata, zapisuje pa iste zloge kot hiragana.
Danes se uporablja za zapisovanje nekitajskih tujk, tujih krajevnih in osebnih lastnih imen, imen večine živali in rastlin, strokovnih izrazov in za poudarjanje.
Katakana vsebuje iste zloge kot hiragana, celotno preglednico pa si lahko pogledate tukaj.
Kitajske pismenke
Japonščina je obstajala kot samosvoj jezik, neodvisen od kitajščine. Ko se je pojavila potreba po zapisu jezika, so Japonci tako kot večina vzhodno-azijskih držav pisavo uvozili od Kitajcev. Za stvari in pojme so prevzemali pomensko enake pismenke, ki pa so jih brali po domače. Tako je večina pismenk poleg izvirnega kitajskega branja (on’yomi) dobila še domače japonsko branje (kun’yomi). Pri prevzemanju so določene pismenke precej poenostavili, zato niso vse enake kitajskim izvirnikom.
Pismenke se v moderni japonščini uporabljajo za zapis besed kitajskega izvora in domačih polnopomenskih besednih vrst. Pri besedah s pregibno končnico (glagoli in pridevniki), se s pismenko zapiše le nepregibni del.
Danes je v japonščini v rabi približno 2000 pismenk.
V slovarjih so pismenke urejene po pomenskih ključih, po številu potez in po izgovorjavi. Ker 2000 pismenk ni ravno malo, so danes med mlajšimi Japonci in študenti japonščine zelo priljubljeni elektronski slovarji (denshi jisho), s katerimi lahko hitro najdemo pomen posameznih pismenk.
Latinica
Uporablja se za zapisovanje nekaterih kratic, imen podjetij in za večji vizualni učinek v reklamah.
Zapis japonščine v latinici
Japonščino lahko latiniziramo na več načinov. Najbolj razširjen je sistem hepburn. Sistem kunrei je japonska vlada proglasila za uradni sistem zapisovanja japonskih lastnih imen. Japonščino lahko tudi slovenimo, kot je določeno v Slovenskem pravopisu. Neglede kateri način uporabimo, pa brano latinizirano besedilo ne bo zvenelo japonsko, če bralec ne bo podkovan v znanju japonščine. Določenih glasov po naše preprosto ni mogoče zapisati.
Možnost študija japonščine v Sloveniji
Interesentom študij japonologije omogoča Filozofska fakulteta (FF) Univerze v Ljubljani. Velik poudarek je na jeziku, katerega se študentje v štirih letih naučijo aktivno uporabljati. Fakulteta ima dolgoletne veze z japonskimi univerzami in vsako leto organizira izmenjave študentov. Precej je tudi obiskov japonskih študentov pri nas.
Vsem, ki vam aktivni študij japonologije ne diši oz. ni mogoč, Oddelek za azijske in afriške študije na FF organizira lektorate, katerih se lahko za manjše plačilo udeleži vsak. Za več informacij se obrnite na spletno stran oddelka.
Slovenska literatura
V knjižnici na FF je mogoče kupiti učbenike, delovne zvezke in slovarje. Razlaga je popolnoma v slovenščini, avtorji pa so predavatelji in lektorji Oddelka za azijske in afriške študije FF.
Napisal: Skye
Več o tem;
